Iskanje
Deset let je minilo od smrti Pavleta Merkúja, skladatelja, etnomuzikologa, jezikoslovca, pa tudi dolgoletnega sodelavca Radia Trst A. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi, so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. Minuli petek so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo prepletla Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep spominski večer pa se je prebudila v skladatelju in dirigentu, Ambrožu Čopiju.
Tekmovanja v glasbi so pogosta tema raznih diskusij. Navzoča so tako rekoč od nekdaj, vemo, da se je virtuoznost v glasbi razvijala predvsem ob tekmovalnosti, vemo pa tudi, da gre za umetnost, pri kateri je estetika eden od pomembnih ocenjevalnih parametrov. Seveda pogosto gre za veliko mero ocenjevalnega subjektivizma, pa vendar, zlata priznanja na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije so plod tehtnega premisleka in visoke strokovne ravni posameznih žirij. Zlati nagrajenci različnih kategorij 53. tekmovanja TEMSIG, tisti, ki izhajajo iz območja Primorske regije, so za nagrado prejeli tudi snemanje svojega programa v studiu Hendrix Radia Koper. Snemanja so se odvila v pomladnih mesecih prejšnjega leta. Posnetki se nahajajo v skupnem arhivu RTV Slovenija, danes pa je čas za njihovo objavo v oddaji Glasbeni abonma. Svoje tekmovalne programe predstavljajo: - Kvartet klarinetov GŠ Sežana, učitelj: prof. Branislav Trifkovič - Filip Luka Butinar, kitara, učiteljica: prof. Martina Kocjančič - Lucija Hrast, kitara, učiteljica: prof. Mirjana Antih Čebokli - Eva Žvokelj, kitara, učitelj: prof. Ante Radnić - Neža Žvokelj, kitara, učitelj: prof. Ante Radnić - Aljaž Remec, violončelo, učiteljici: prof. Polona Repše in prof. Tara Podbevšek - Duo Fortunat, violina in harmonika, učitelja: prof. Mojca Križnič in prof. Aleksander Ipavec
Credo Justinopolitano je čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter. Frančiškanski koral iz Kopra je prvič po svoji aktualnosti v 18. stoletju zazvenel v nedeljo, 25. avgusta 2024 v cerkvi Marijinega oznanjenja Velesovo na 42. Festivalu Radovljica. Strokovno je koncert pripravila doc. dr. Katarina Šter. Izvajalci: Csongor Szanto, Raitis Grigalis, Yannick Badier, Achim Glatz – glasovi Edoardo Belloti - orgle, zgodovinska improvizacija Spored: Protector noster vstopni spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Kyrie in Gloria v C-duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Bonum est confidere stopniški spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Canzona orgelska improvizacija Credo Justinopolitano (Kiriala Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Ofertorij orgelska improvizacija Jesu corona celsior Himnus za praznike spoznavalcev (Himnar Ms 11 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Sanctus in Agnus Dei v F- duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Poobhajilna pesem Orgelska improvizacija Si quaeris miracula Antifona za praznik sv. Petra iz Alcantare (Himnar Ms 11, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper)
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru hrani ostalino nekdanjih tukajšnjih samostanov. V oči pade rokopisno gradivo, ki je pisano v črni kvadratni notaciji, tako kot so bili zapisani liturgični spevi gregorijanskega korala v srednjem veku. To je notni zapis, ki se precej razlikuje od današnjega, trajanje označujejo note longa in brevis in ne četrtinke, osminke in druge note sodobnih notnih zapisov. Pa vendar, če malo pobliže pogledamo ta rokopis, vidimo, da zapis ni na štirih črtah, ko je bil srednjeveški koral, temveč na petih črtah notnega črtovja, kot jih ima sodobna notacija. Torej gre za nekaj posebnega. Nedavne muzikološke raziskave v sklopu ARIS projekta »Stare tradicije v novih oblačilih« in raziskovalnega programa na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani so odkrile bogato glasbeno dediščino Kopra, ki med drugim priča o posebnih praksah izvajanja koralnega petja v frančiškanskih samostanih v Kopru in v Piranu. Credo Justinopolitano je na primer čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter, ki je privedla do lepih novih spoznanj in še več, do tega, da je po več kot tristo letih ta glasba ponovno zazvenela.
Tokratna oddaja osvetljuje tradicijo koledovanj na Kamniškem in trikraljevsko koledovanje na Šoštanjskem. Leta 2019 so članice in člani Komornega zbora Šutna z zborovodkinjo Matejo Kališnik pripravili pomenljiv večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Na pobudo Franceta Klobčarja in ob strokovnem besedilu etnologinje in višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Marije Klobčar so obudili preplet preteklega pesemskega koledniškega izročila na Kamniškem. Pridružili pa smo se tudi trikraljevskemu obhodu kolednikov iz Šoštanja. Matej, Nejc in Joži, oziroma Gašper, Miha in Boltežar pravijo: »Ni lepšega doživetja v glasbi, kot je žar v očeh ljudi, ki prejmejo pesemsko voščilo.«
Praznični koncert Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija se je odvil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo 22. decembra. Ob orkestrih, ki ju je vodil avstrijski dirigent Sigi Feigel so nastopile solistke Veronika Strnad, Ana Bezjak in Jadranka Juras. Na programu so bile priredbe večnih decembrsko prazničnih napevov, kot so Adeste fidelis, Let it snow, O, Holly Night, Jingle bels, Cristmas song, Zimska bossa nova, Sveta noč in druge.
Koncert Pavle Merkù - brezčasnot se je odvil v ciklu Goriška zborovska srečanja, v nedeljo, 8. 12. 2024, v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Organizirali so ga: Zveza kulturnih društve Nova Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in s Slovensko prosveto. Koncertni spored: Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka, Tolmin dirigentka: Barbara Kovačič klavirska spremljava: Matjaž Zobec NANA, NANA, SINIČACE (rezijanska ljudska), 1982 JOHANICA (ljudska iz Starmice na Matajurju), 1972 TA NA KALE (slovenska ljudska iz Nadiških dolin), 1982 Dekliški pevski zbor Šempeter - Vrtojba dirigentka Mojca Maver Podbersič SONCE LJUBO (ljudska iz Doberdoba), 1982 NANA ŠČERIČICA (ljudska iz Rezije), 1982 ČARNI KUS I. (ljudska iz Rezije), 1982 Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, Devin dirigent Bogdan Kralj PETELINČEK JE ZAPIEU (po zapisu od Trinka), 1976 TAM ZA TURŠKI GRIČEM (po zapisu od Trinka), 1971 TANA SARTE (ljudska s Solbice), 1968 Goriški komorni zbor, Nova Gorica dirigent Bogdan Kralj PESEM S KRASA (Srečko Kosovel), 1947 PATER NOSTER, 1998 TE DAN JE USEGA VESELJA (ljudska iz Podutane), 1967 DA GÖRA TA ŠKARBININA (ljudska iz Bile), 1978 Program povezuje: Rossana Paliaga Glasbeno produkcijska ekipa Radia Koper: glasbena producentka Ksenija Kos, tonski mojster Tadej Tadič, asistent Matija Žavbi.
Pierra Laurenta Boucharlata. je veliko ime v svetu klasične glasbe. Koncertira po vsem svetu, njegov repertoar se razpenja od solističnih recitalov do koncertov z orkestrom, seveda z mnogimi krstnimi izvedbami novih pianističnih partitur. Avgusta meseca smo ga imeli priložnost doživeti v Piranu. Nastopil je v okviru Tartini Festivala v Tartinijevi hiši in v njej je prebudil mnoge glasbene duhove. Prinesel je drugačno, novo, poglobljeno in filozofsko utemeljeno interpretacijo Beethovnovih sonat. Ne le to: z občinstvom je ustvaril pristen stik, pojasnil svoje videnje partitur, okoliščine v katerih so nastale, Tartinijevo hišo pa je napolnil z Beethovnovo zvočnostjo ter ustvaril občutek kot da je skladatelj sam med nami. Tako je spoštljivo spletel muzičnost treh velikih glasbenih osebnosti: Tartinijev barok, Beethovnov klasicizem in svojo sodobnost. Program: Giuseppe Tartini (1692 - 1770): "Grave" iz Sonate za violončelo in čembalo v D-duru Ludwig van Beethoven (1770-1827): Sonata v Fis-duru, op. 78 "A Therese" Ludiwg van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v Es-duru, op. 81 "Les Adieux" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827: Sonata v C-duru, op. 21 "Waldstein" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v G-duru, op. 49, 2. stavek Tempo di menuetto
Že dve desetletji v Kopru poteka festival, ki prinaša čarobnost zvoka šestih strun. Letošnji Festival Kitarika je potekal med 25. in 27. oktobrom. Organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško pa ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. V protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru so torej koncertirali najvidnejši kitaristi v svetovnem merilu. Prvi večer je s svojo muzikalnostjo in tehnično dovršenostjo navdušil mladi kitarist angleškega rodu Torrin Williams. Drugi koncertni večer je prinesel globino in modrost v interpretacijah izkušenega kitarista španskega rodu Ricarda Gallena. Festival Kitarika je zaključil koncert italijanskega kitarista Emanuela Buona.
Vsako poletje v Piran med drugim prinese tudi Tartinijev festival. Giuseppe Tartini je veliko ime ne le v zgodovini evropske glasbe, temveč tudi drugih področij, predvsem pa je poznan kot velik učitelj narodov. Bil je cenjeni glasbeni pedagog svojega časa in poučeval je učence iz celotne Evrope. Dediščina Giuseppeja Tartinija je večja kot se je zavedamo, čeprav zaživi v polni meri zares na glasbenem festivalu, ki se po njem imenuje. Baročna glasba, torej glasba njegovega obdobja, je v jedru tega festivala. 4. koncert letošnjega 23. Tartini festivala je ustvaril trio Il Terzo Suono. Sestavljajo ga: Jasna Nadles - flavta traverso, Milan Vrsajkov – violončelo in Ellen Braslavsky – čembalo. Posnetek koncerta s sonatami in partito Antonia Vivaldija, Benedetta Marcella, Georga Philipa Telemanna, Giuseppeja Tartinija, Georga Muffata in Georga Fridricha Händla v prepričljivi baročni maniri zveni tudi v oddaji Glasbeni abonma.
Poslušamo ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija, ki jo je leta 2018, ob izidu projekta Brine Vogelnik z naslovom Grad gori!, pripravila mag. Simona Moličnik. Brina, Eka, Marija je generacijski trikotnik z nosilnimi oglišči treh žena s priimkom Vogelnik. Brina umetniški snop poveže v glasbeno zgodbo, Marija se je izražala predvsem v plesu in ilustraciji, Ekin pristan pa so bile lutke. Alenka Eka Vogelnik je bila ilustratorka, lutkarica, gledališka ustvarjalka in glasbenica. Ilustrirala in izdala je številne knjige in slikanice, tudi lutkarske priročnike; ustvarila je mnogo televizijskih serij, gledaliških in lutkovnih predstav, večinoma za otroke. S svojim ustvarjalnim delom je več desetletij plemenitila in bogatila kulturno krajino Slovenije. Njena zapuščina je in bo ostala večna!
Rad bi povedal … je moto praznovanja častitljive 80. obletnice Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Slovenska pesem je zadonela med slovenskimi fanti, vojnimi ujetniki angloameriških sil, ki so jih nameščali po taboriščih severne Afrike, Sicilije in Sardinije ter jih nato združevali v veliko taborišče Gravina, dobrih 60 km od Barija, od koder so potem v prekomorskih brigadah nadaljevali vojno na jugoslovanskih tleh. Ker je bilo med njimi veliko cerkvenih pevcev, organistov in drugih godbenikov, so se sčasoma organizirali in načrtno študirali slovenske pesmi. Junija 1944 je zbor prevzel skladatelj Rado Simoniti. Zdajšnji dirigent zbora, skladatelje Andrej Makor je pevcem posvetil novo partituro na besedilo Srečka Kosovela Rad bi povedal … Skladba je z mnogimi drugimi, spetimi v skrbno pripravljen koncertni spored zadonela na slavnostnem koncertu 27. oktobra v cerkvi Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.
V zadnjih letih je ena najvidnejših osebnosti v svetu glasbe. Je samosvoj iskalec ustvarjalnih rešitev, izhajajoč iz sveta klasične glasbe, odprt za vse glasbene zvrsti, novator v zvočnosti. Njegov ustvarjalni napon nagovori vsakogar. Je eden redkih slovenskih skladateljev, katerega glasbena dramaturgija ježi dlako, od začetka do konca – tudi več ur, kar je dokazal z glasbo za balet Faust. To je skladatelj Milko Lazar. Izjemna osebnost svetovljanskega duha in domala idealne skladnosti racionalne ter emocionalne notranjosti, strahu in poguma, z nadvlado humorja. Milko Lazar ustvarja velika dela, za velike zasedbe in hkrati velika dela za navidezno povsem intimno dojemanje v duu dveh klavirjev, kar je dokazala njegova priredba 4. Simfonije Heroes Philipa Glassa z glasbeno tematiko Davida Bowieja in Briana Ena. Ustvarja z najvidnejšimi v glasbenem svetu, doma pa največ z Edwardom Clugom in z Bojanom Goriškom. Je avtor glasbe za lutkovne predstave in za več filmov, zadnji – Tartinijev ključ – je svetovno premiero doživel avgusta v Sarajevu. Trenutno ustvarja glasbo za Državni balet v Berlinu A Midsummer Night's Dream, ki bo premiero doživel februarja prihodnje leto. Njegovo novo delo bo zazvenelo na otvoritvenem koncertu Slovenskih glasbenih dni prihodnje leto. Ob tem pa: Milko Lazar je bil soustanovitelj ansamblov Quatebriga in Štefbet Rifi. Udejstvuje se kot dirigent in kot interpret baročne glasbe na čembalu. Opus Milka Lazarja šteje več kot 150 del. Med mnogimi drugimi nagradami je leta 2005 prejel Nagrado Prešernovega sklada, leta 2010 pa Župančičevo nagrado za njegovo skladateljsko delo.
V Pokrajinskem muzeju Koper je v četrtek, 10. oktobra potekal že 874. koncert v 61. sezoni Društva prijateljev glasbe. Na večeru cikla Amabile z muzejem je s sporočilno pomenljivim in prepričljivim nastopom navdušil Trio Ardor. Brezmejnost v glasbi, v času in v prostoru, brezmejnost v kulturi, mentaliteti, med generacijami, toplina človečnosti ter glasbena strast treh oseb združenih v eno glasbeno telo Tria Ardor so besede, ki orišejo sporočilo koncerta. Trio Ardo so: Andrej Omejc – saksofon, Teja Udovič Kovačič – harmonika in Blaž Pavlovič – klavir. Program koncerta je bil preplet motivov starodavnih civilizacij Azije in Afrike s tango glasbo Argentine in izjemne muzikalnosti mladih izvajalcev Tria Ardor. V oddaji Glasbeni abonma bomo predvajali posnetek koncerta ter v uvodnem pogovoru pobliže predstavili mlade, navdihujoče glasbenike.
Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje. Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo. Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada. Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot. Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.
Aldo Kumar je skladatelj obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor, pa tudi svet odrske, filmske in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova ga nagovarja preprost in včasih tako moder ljudski svet. Njegove glasbene ideje so prepletene predvsem z motiviko gornje primorskega in istrskega glasbenega sveta. V nedeljo 20. oktobra bo zaznamoval svojo sedmo jesen. Dihi Alda Kumarja je bil naslov koncerta, ki ga je Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj posvetil skladateljevemu življenjskemu jubileju in izvedel v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Od Pesmi od ljubezni in kafeta, prek skladb, nastalih na umetna besedila Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše do dramatične ljudske zvočne pripovedi Tehtanje duš in sklepne Istrske suite, se je razvil koncertni spored. Pripravila ga je dirigentka Ana Erčulj, ki je z izjemno muzikalnostjo in tenkočutnostjo vodila pevce skozi nianse notnih zapisov. Posnetek koncerta sta pripravila glasbena producentka Ksenija Kos in tonski mojster Maksim Vergan, oddajo je uredila Simona Moličnik.
Številni otroci in mladi se ukvarjajo z glasbo. Vemo, da je že starogrški filozof Platon v delu Država opozarjal, kako pomembna je glasba za vzgojo dobrega državljana. Glasba ima velik vpliv na ugodje duše in telesa. V naši državi imamo zelo dobro organiziran glasbeno izobraževalni sistem, pa tudi piramidalno dejavnost zborovskega petja. Ob tem velja poudariti predanost glasbenih pedagogov in zborovodij. Primorska ima številne odlične zborovske dirigente, zato tudi pevce. Letos so že šesto leto zapored organizirali Tabor mladih pevcev Primorske v Tolminu, ki je postal mednarodni. Tabor je potekal v poletnih počitnicah, med 18. in 23. avgustom. Ob strokovnem delu priznanih strokovnjakov za mladinsko zborovsko petje so mladi pevke in pevci nadgradili svoje pevsko znanje, pridobili dragocene izkušnje s področja vokalne tehnike, spoznavanja zborovske literature, druženja in poslušanja, pa tudi slišanja sopevke, sopevca v sozvočju s svojim glasom. Pevske aktivnosti so nadgradili s športnimi, filmskimi in drugimi družabnimi dejavnostmi. Ob zaključku intenzivnega pevskega tedna se je zbor predstavil s čudovitim koncertom in navdušil. Koncertni program je bil raznolik, bogat, vključeval je izbrana dela iz zakladnice zborovske literature za mladinske zbore različnih obdobij, priredbe ljudskih pesmi, novitete mladih skladateljev iz slovenskega in italijanskega prostora, pa tudi priredbe pesmi iz tako imenovane zabavne glasbene ustvarjalnosti. Tabor je potekal pod okriljem Kulturnega društva Magdalenčica Tolmin, ki mu predseduje Janja Gruden Šavli, organizator tabora je mag. Primož Hvala Kamenšček, umetniška vodja tabora pa je Barbara Kovačič. Na taboru je bilo kar 90 pevcev in 30 odraslih seminaristov. Vaje in delavnice so vodili: Barbara Kovačič, Martina Burger, Petra Grassi, Stojan Kuret, Tomi Varl, Panda van Proosdij in Jaka Strajnar. Zaključni koncert je do zadnjega kotička napolnil dvorano Kinogledališča Tolmin. Koncert so pevci nato ponovili na Kogojevih dnevih, v petek 18. oktobra ga bodo izvedli v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, v začetnih dnevih GO2025 pa tudi v Gorici. Zbor vodijo: Barbara Kovačič, Martina Burger, Stojan Kuret in Tom Varl. Nika Kovačič – klavir, Lara Fortunat – harmonika. Spored koncerta: Uvod: tolkalski projekt, pripravil Jaka Strajnar Filipinska ljudska iz otoka Bohol Tongtong Pakitong Matija Tomc: Stoji na gora visoka (goriška ljudska) Naša bol (Filip Terčelj – ponarodela) Drežniška (ljudska) Matej Kastelic: Sonce čez hribček gre (ljudska)* Marij Kogoj: Rajanje (France Bevk) Cicifuj (Fran Žgur) Tadeja Vulc: Krivopete (po ljudskem izročilu Nediških dolin)* Velikani Ajdi (po ljudskem izročilu) Anej Černe: Škrat Dobrošin (Srečko Kosovel)* Uspavanka (Gregor Strniša)* Federica Lo Pinto: Stultorum (Srečko Kosovel)* Klara Mlakar: Marec–Sušec (slovenski pregovori)* Tine Bec: Poletni večer (Matija Valjavec)* *prva izvedba
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
5. koncert letošnjih Piranskih glasbenih večerov sta ustvarila pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, zakonca, ki muzicirata v Duu Claripiano. Njuno glasbeno igro odlikuje izjemna čutna prepletenost in kot pesmi brez besed se je odvil koncert s pretežno romantično glasbeno literaturo. Zdelo se je, da sta en sam skupni vdih in izdih dramaturga prijetnega večera, vpetega v čudovit ambient Križnega hodnika minoritskega samostana Sv. Frančiška v Piranu. Posnetek koncerta, ki se je odvil 25. julija letos, je obogaten s spremnim intervjujem nastopajočih glasbenikov. Koncertni spored: Robert Schumann: Tri romance za oboo (violino ali klarinet) in klavir, op. 94 - 1. Nicht schnell, 2. Einfach, innig, 3. Nicht schnell Franz Schubert: Marjetica pri kolovratu. D. 118 (priredba za klarinet in klavir) Franz Schubert: Du bist die Ruh, D. 776 (priredba za klarinet in klavir) Niels Wilhelm Gade: Fantazijske skladbe za klarinet in klavir, op. 43 - 1. Andantino con moto, 2. Allegro vivace, 3. Ballade: Moderato, 4. Allegro molto vivace Andrej Makor: Histria et amor za klarinet in klavir Luigi Bassi: Divertimento po motivih iz opere Trubador za klarinet in klavir Francis Poulenc: Sonata za klarinet in klavir - 1. Allegro tristamente: Allegretto - Tres calme - Tempo allegretto 2. Romanca: Tres calme, 3. Allegro con fuoco: Tres animé Edvard Grieg: V času rož, op. 48, št. 5
