Iskanje
V letošnjem letu, ko Bohinjska proga obeležuje 120 let od svoje izgradnje, se pogled vrača v čas njenega veličastnega začetka. Devetnajstega julija 1906 je v popoldanskih urah na solkanski most zapeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki je iz Dunaja osebno prišel občudovat tehnično mojstrovino. Ta se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Nekoč ena ključnih železniških povezav je danes le še bled odsev svoje zlate dobe, a v zadnjih letih ponovno pridobiva pomen predvsem kot turistična zanimivost. Za njeno oživitev si prizadevajo člani Konzorcija za Bohinjsko progo, ki povezuje lokalne skupnosti, razvojne agencije in turistične organizacije ob trasi. V javnosti je med najvidnejšimi pobudniki Matjaž Marušič, ki si že vrsto let prizadeva, da bi Bohinjska proga znova zaživela kot turistični biser. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
13 min • 09. 04. 2026
Novogoriški krizni center za otroke in mladostnike 10-ka išče nove prostore, saj jim v zdajšnjih kmalu poteče najemna pogodba. Trenutno v družinski hiši biva šest otrok, ki zaradi različnih stisk potrebujejo takojšen umik iz okolja, v katerem živijo. Če je nekoč veljalo, da so pomoč najpogosteje potrebovali otroci iz socialno ogroženih okolij, strokovni delavci danes opažajo premik - vse več otrok prihaja tudi iz premožnih družin, kjer starši kljub urejenim razmeram pogosto ne zmorejo pravočasno prepoznati ali nasloviti njihovih stisk. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Severno Primorskega Centra za socialno delo Nino Mozetič in vodja Kriznega centra Matjaža Strnada.
8 min • 02. 04. 2026
V učilnici novogoriškega Medobčinskega društva prijateljev mladine je slišati slovenščino z različnimi naglasi. Nekateri udeleženci besede še tipajo previdno, drugi jih že samozavestno povezujejo v stavke, vse pa druži isti cilj - lažje zaživeti v novem okolju. Društvo že več let organizira brezplačne tečaje slovenskega jezika za begunce in priseljence. Tečaji za begunce iz Ukrajine potekajo v Novi Gorici, v Renčah pa jih obiskujejo priseljenke iz Severne Makedonije, Albanije in s Kosova, kjer se učijo predvsem sporazumevanja v vsakdanjih življenjskih situacijah. Oba tečaja je obiskala Nataša Uršič.
9 min • 25. 03. 2026
Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.
10 min • 12. 02. 2026
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
12 min • 11. 02. 2026
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo organizator okrogle mize z naslovom Nikoli več? Besedna zveza, ki se jo po drugi svetovni vojni uporablja kot opomin pred vojnimi grozotami, je bila tokrat postavljena pod vprašaj. Zakaj se zdi, da se zgodovina ponavlja? Kje smo kot družba in kot Evropa skrenili – in ali lahko posameznik sploh še kaj stori? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti filozof Mirt Komel, novinar Ervin Hladnik Milharčič in teolog Andrea Bellavite. Povzetek pogovora je pripravila Nataša Uršič.
13 min • 28. 01. 2026
Sindikat policistov Slovenije je v nedavnem javnem sporočilu znova opozoril na kadrovsko stisko v policiji. Razmere so zaskrbljujoče tudi na Primorskem, kjer se s pomanjkanjem kadra soočata obe policijski upravi. Na Policijski upravi Koper je upad števila policistov največji v državi - za varnost občanov tam skrbi kar 270 policistov manj kot pred trinajstimi leti. Na Policijski upravi Nova Gorica pa le še ena policijska enota zagotavlja 24-urno dežurstvo z dežurnim policistom. Kako takšna kadrovska podhranjenost vpliva na zagotavljanje reda in miru v pogovoru, ki ga je Nataša Uršič pripravila s predsednikom Sindikata policistov Slovenije, Igorjem Toplakom.
9 min • 14. 01. 2026
Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.
40 min • 07. 01. 2026
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.
11 min • 13. 12. 2025
V EPIC-u, prenovljeni stavbi nekdanje novogoriške železniške postaje, se popoldne odpira težko pričakovana razstava v okviru Evropske prestolnice kulture - Mesto na meji. Obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino Goriške skozi vojne, meje, migracije in različne interpretacije istih dogodkov. Posebno težo razstavi dajejo osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki so burno zgodovino Goriške v 20. stoletju doživljali vsak skozi svoje izkušnje. Z domiselnimi postavitvami, kot so kapelica, voz beguncev, instalacija mejnega zidu, fojbe in opeke, iz katerih je nastajala Nova Gorica, razstava obiskovalca povabi k premisleku o identiteti čezmejnega prostora in pomenu skupne, prepletene dediščine. Razstavo je tik pred odprtjem Nataši Uršič predstavila njena avtorica, zgodovinarka Kaja Širok.
16 min • 26. 11. 2025
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava letos obeležuje 60 let delovanja. V ustanovi, kjer predšolske otroke in učence z gibalnimi oviranostmi ter motnjami v duševnem razvoju spremlja več kot 220 zaposlenih, danes najde podporo približno 150 otrok. Jutri pripravljajo dan odprtih vrat. Pred obletnico smo obiskali center, ki mnogim družinam pomeni drugi dom, in prisluhnili zgodbam učiteljev, mame ter učenca, ki Cirius obiskuje že šesto leto. V reportažnem zapisu Nataše Uršič prinašamo vpogled v njihov vsakdan ter izzive in toplino, ki jih ustvarjajo skupaj.
15 min • 25. 11. 2025
Že tretji dan je več kot 150 prebivalcev Kožbanskega kota v Goriških Brdih popolnoma odrezanih od glavnih cestnih povezav. Plazova sta zasula obe dostopni poti v dolino, zato domačini ne morejo do službe, šole ali nujnih opravkov. Kako prebivalci doživljajo to nenadno izolacijo, kako razmere ocenjuje občina in kakšne rešitve napovedujejo pristojni?
7 min • 19. 11. 2025
V Goriških Brdih se danes soočajo z obsežnimi posledicami silovitega deževja, ki je povzročilo več kot 30 poškodb na cestah, sprožilo plazove in odneslo most med Drnovkom in Vedrijanom. Nekatere briške vasice, kjer živi okoli 150 ljudi, so še vedno težko dostopne. Na občini opozarjajo, da gre za škodo v večmilijonskem obsegu in da bo sanacija dolgotrajen in zahteven proces, ki ga občina Brda ne bo zmogla sama izpeljati. Trenutno si razmere na terenu ogleduje državni poveljnik Civilne zaščite, Srečko Šestan, pridružila se mu bo tudi ministrica za infrastruro, Alenka Bratušek. V Brdih je tudi naša ekipa: Mitja Marsič, Mateja Grebenjak, Mariša Bizjak in Nataša Uršič.
10 min • 18. 11. 2025
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se poslavlja od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
11 min • 03. 11. 2025
V Ajdovščini so pred kratkim predstavili knjigo Ajdovski letalec nad soško fronto avtorjev Vesne Kamin Kajfež in Tomislava Kajfeža. Delo opisuje življenjsko pot Venčeslava Vrtovca iz Velikih Žabelj, enega prvih slovenskih vojaških letalcev, ki je med prvo svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Z zgodbo, ki jo pozna le malokateri domačin, sta avtorja Vrtovca rešila iz pozabe in njegovo življenje umestila v širši okvir soške fronte ter razvoja letalstva na Ajdovskem. Nataša Uršič je zgodbo o Vrtovcu in novi knjigi strnila v radijski zapis.
16 min • 03. 11. 2025
Božičnica – ta čarobna beseda, ki decembra zveni skoraj tako lepo kot dopust ali sneg za božič. V Sloveniji bo letos prvič nekaj, kar je bilo doslej odvisno predvsem od dobre volje delodajalcev, postalo obvezno – vsak zaposleni naj bi prejel božičnico. Vlada je to predstavila kot način, da se ljudem povrne del truda in napora, ki ga vlagajo skozi leto, in da se okrepi kupna moč ob koncu leta, ko izdatki praviloma narastejo. A pustimo politiko ob strani – pogovor o božičnici je vedno tudi pogovor o tem, kako družba razume delo, nagrado in praznike. Božičnica ima v Sloveniji dolgo, a razmeroma neurejeno tradicijo. Nekatera podjetja jo redno izplačujejo, druga le v dobrih letih, tretja pa sploh ne. Za zaposlene je to vedno prijetno presenečenje, saj prinese nekaj dodatnega veselja pod novoletno jelko. Marsikdo jo porabi za darila, drugi za plačilo položnic, tretji pa jo skrbno spravi na varčevalni račun – ker se ve, da se januar vleče. Obvezna božičnica pa odpira tudi nova vprašanja: ali bo res pravična, ali bodo vsa podjetja zmogla ta dodatek izplačevati in ali bo višina enaka za vse? Kaj vam pomeni izplačilo božičnice – nagrada za trud, pomoč pri prazničnih stroških ali le dodatek k vašemu družinskemu proračunu?
4 min • 24. 10. 2025
Vsako leto 9. oktobra obeležujemo svetovni dan pošte, spomin na leto 1874, ko je bila v švicarskem Bernu ustanovljena Svetovna poštna zveza. Dogodek, ki se zdi oddaljen, je dejansko spremenil svet – omogočil je, da so pisma in pošiljke začela potovati poenoteno in zanesljivo po vsem svetu. Čeprav se danes zdi, da je klasično pismo skoraj izginilo iz našega vsakdana, pošta kot institucija nikakor ni izgubila pomena. Prav nasprotno – poštne storitve so se v zadnjih desetletjih močno spremenile, postale so hrbtenica sodobne logistike in pomemben del našega digitalnega življenja. Kljub digitalnemu napredku pa poštarji ostajajo tisti, ki nosijo del vsakdana številnih ljudi. Še vedno so tisti, ki prinašajo pisma starejšim, časopise rednim naročnikom in pakete tistim, ki raje nakupujejo iz udobja domačega naslanjača. Poštarji niso le dostavljavci, pogosto so tudi povezovalci skupnosti – še posebej v manjših krajih, kjer so poštne poslovalnice ena redkih javnih točk, kamor ljudje še hodijo osebno. Toda ob vseh teh tehnoloških napredkih ostaja bistvo pošte enako kot pred sto leti – prenašati sporočila in povezovati ljudi. V času, ko večino sporočil pošiljamo z enim klikom, ročno napisano pismo postaja nekaj posebnega, skoraj dragocenega. V njem je več kot samo besede – je čas, pozornost in dotik, ki ga elektronska pošta ne more nadomestiti. Kdaj ste pa vi nazadnje poslali ali prejeli klasično pismo ali razglednico po pošti?
4 min • 10. 10. 2025
Vojna v Ukrajini, spopadi v Gazi in negotove razmere drugod po svetu so spet spodbudile razmišljanje o varnosti - tudi o tem, ali bi imeli v primeru nevarnosti kam pobegniti. Na Primorskem je zgrajenih 300 zaklonišč. Uporabnih je približno polovica, a kar 116 le pogojno. Če bi zatulile sirene v Novi Gorici, bi se v zaklonišča lahko zateklo le približno pet tisoč ljudi - toliko tudi v Kopru. Kakšno je stanje z zaklonišči na Primorskem je Nataša Uršič vprašala Miloša Bizjaka, vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7 min • 09. 10. 2025
V tokratni svetovalni oddaji na Radiu Koper bomo govorili o motnjah hranjenja - o težavah, pri katerih postanejo hrana, telesna teža in podoba telesa središče posameznikovega sveta. Ker je pojav vse pogostejši, so v Novi Gorici zagnali prvi podporni program na Primorskem. Izvaja ga društvo Projekt Človek ob podpori Mestne občine Nova Gorica, strokovno pa sodelujeta tudi Svetovalni svet in nacionalna mreža za pomoč mladim Križišče. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila vodjo programa, strokovno delavko društva Projekt Človek Saro Pipan, ter pobudnico ustanovitve podporne skupine, Novogoričanko Jeleno, ki se je z eno od oblik motenj hranjenja soočala 15 let.
13 min • 09. 10. 2025
Novogoričan Peter Szabo, tolmač iz italijanščine in angleščine, je pravi poliglot - poleg teh jezikov obvlada še sedem drugih. Od mame je podedoval madžarščino, od očeta pa mešanico jugoslovanskih jezikov. Pravi, da je prelen, da bi se vseh jezikov učil iz učbenikov: »Tudi košarke ne začnemo igrati tako, da se prej učimo teorijo, temveč začnemo metati na koš,« je povedal Nataši Uršič, ko ga je vprašala po njegovem receptu za jezikovno znanje. Peter Szabo bo svojo strast do jezikov na Radiu Koper delil kot gost ob Evropskem dnevu jezikov.
11 min • 26. 09. 2025
