Iskanje
Kmetijstvo se tudi pri nas, podobno kot drugod po Evropi, srečuje s številnimi izzivi. Podnebne spremembe od kmetov zahtevajo veliko prilagoditev pri pridelovanju hrane, za večjo konkurenčnost in trajnostni razvoj so v panogi vse bolj nujne tudi digitalizacija in inovacije. Poznavanje in uporaba teh procesov navsezadnje pripomoreta k ustreznejšim agro-tehnološkim ukrepom. O tem so v okviru projekta Zdravje v naših rokah pred kratkim govorili v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na krčenje kmetijskih površin. Vsako leto jih namreč v Sloveniji izgubimo tudi po tisoč hektarjev. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanimo še z novo opremo za preučevanje aromatske sestave vina. Center za raziskave vina univerze v Novi Gorici je s čezmejnim Interregovim projektom pridobil olfaktometer. V Ajdovščini pa smo po petih letih lahko znova obiskali borzo lokalnih živil Vipavske doline.
21 min • 16. 03. 2025
V Sloveniji je zdaj z namakalnimi sistemi opremljenih približno 2.500 hektarjev ali dobra desetina kmetijskih zemljišč. Ta delež je najvišji v Podravju. Po razširitvi namakalnega sistema na dodatnih 219 hektarjev bodo v Ormožu lahko skupaj namakali že dobrih tisoč hektarjev kmetijskih površin. Toda pridelovalcem uporaba namakalnih sistemov ob višjih cenah električne energije oziroma omrežnine povzroča glavobole, saj so se jim zneski na položnicah zelo zvišali, tudi 10-kratno. Ob tem stroka in tuje izkušnje opozarjajo na pasti pretiranega namakanja. V oddaji pogledamo še, kako na Krasu po obsežnem požaru pred tremi leti skrbijo za graditev in vzdrževanje protipožarnih prometnic in za druge protipožarne ukrepe. V slovenski Istri smo bili navzoči pri podpisu pisma o namenu doseči prepoznavnost in širšo predstavitev tamkajšnjega ekstra deviškega oljčnega olja.
20 min • 16. 02. 2025
Tradicija domačih kolin se sicer v Sloveniji ohranja, a hkrati počasi zamira. Eden od razlogov je vse večje zakonsko zaostrovanje in omejevanje opravljanja dejavnosti tradicionalnih kolin na slovenskih kmetijah. Poleg tega pa se tudi reja domačih prašičev vse bolj opušča, ugotavlja stroka. Da dobre in preverjeno domače mesnine oziroma koline ceni vse več ljudi, potrjuje tudi obisk na tako imenovani čurkarijadi. Že poldrugo desetletje jo v obliki ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas čurk pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu v občini Ormož. S tem pa skrbi za ohranjanje in promocijo te tradicionalne slovenske jedi, ki kot sezonski mesni izdelek predstavlja tudi našo kulturno dediščino. V oddaji predstavimo tudi praktična projekta, ki se lotevata možnosti alternativnih paš za čebele v višjih nadmorskih legah in podaljševanja paše za opraševalce z različnimi strniščnimi dosevki. Pozanimali pa smo se tudi, kaj je v tem zimskem času treba in smiselno postoriti v sadovnjakih in vinogradih.
22 min • 19. 01. 2025
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Novi Gorici je z novim letom dobila novega predstojnika. Doktorja Marka Vudraga, ki se je upokojil, je na predstojniškem mestu novogoriškega NIJZ-ja nasledil dr. Mario Fafangel, epidemiolog, ki je bil med najhujšo epidemijo koronavirusa vodja posvetovalne skupine za njegovo obvladovanje. Covid je zdaj stabilen, zadnja dva tedna pa prevladuje in je v porastu virus gripe, zato stroka med ostalimi ukrepi priporoča tudi cepljenje. O tem in o temah, ki se nanašajo na zagotavljanje javnega in zdravja vsakega posameznika, pa je epidemiolog Mario Fafangel več povedal v pogovoru z novinarjem Valterjem Pregljem.
12 min • 17. 01. 2025
Poleg EPIC CENTRA bo SUPER OSMICA drugo osrednje prizorišče Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici. Super osmica je zamišljena kot povezovanje kulture z lokalno kulinarično ponudbo iz čezmejnega prostora, umeščena bo v nekdanjo skladiščno stavbo Slovenskih železnic, nasproti nastajajočega EPIC CENTRA, odprli pa naj bi jo po prvem marcu. Direktorica Zavoda GO!2025 Mija Lorbek:
1 min • 17. 01. 2025
Za prepoznavnost in obveščanje o dejavnostih v okviru projekta Evropske prestolnice kulture skrbita komunikacijski in X center. Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
1 min • 16. 01. 2025
Evropska prestolnica kulture želi biti prijazna in dostopna tudi za vse ranljive skupine, zagotavljajo nosilci tega čezmejnega projekta na Goriškem. Navsezadnje ima mestna občina Nova Gorica sprejet strateški načrt dostopnosti, ki zavezuje vse oblikovalce in upravljavce javnih površin k upoštevanju zakonskih usmeritev na tem področju. Kako bodo invalidi in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture pa več direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek in predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec:
1 min • 15. 01. 2025
Dostopi in nasploh logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica so pomemben in zelo zahteven zalogaj, ki mu v Zavodu GO! 2025 namenjajo še prav posebno pozornost. Osredotočeni so na prihode obiskovalcev tako iz italijanske kot slovenske strani, poudarja direktorica omenjenega zavoda Mija Lorbek:
1 min • 10. 01. 2025
Evropska prestolnica kulture je naziv, ki ga nosi eno ali več mest v Evropski uniji. Akcijo oziroma izbor je na pobudo grške ministrice za kulturo meline Mercouri sprejel Svet Evropske unije 13.junija 1985. Evropsko prestolnico kulture imenuje Svet Evropske unije na priporočilo evropske komisije, ta pa upošteva poglede žirije, sestavljene iz sedmih uglednih neodvisnih izvedencev za področje kulture. Evropska prestolnica kulture prinaša po besedah nosilcev tega čezmejnega projekta pestre in bogate programske vsebine. Ključni datumi oziroma vrhunci dogajanja so oblikovani v štirih množičnih sklopih. Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
1 min • 08. 01. 2025
Sleherni Zemljan prinaša svojo življenjsko zgodbo. Tako kot priimek, je ob koncu uvodnega razmišljanja v svoji drugi knjigi Priimiki – njih izvor in pomen zapisal zgodovinar, novinar, publicist in politični komentator Tino Mamić. Prvo knjigo o priimkih, ki so po njegovih besedah zelo iskana in za ljudi zanimiva tema, je izdal pred štirimi leti ter v njej podrobno predstavil nastanek in pomen 86-ih priimkov, skupaj z njihovimi različicami pa 99, večinoma izvorno primorskih priimkov. Z najnovejšo knjigo pa raziskuje in razlaga priimke na Gorenjskem, ob njih pa je izpeljal različice, ki jih najdemo tudi drugod po državi in svetu. Gradiva na to temo ima vsaj še za dve ali tri knjige, je v pogovoru z novinarjem Valterjem Pregljem med drugim povedal Tino Mamić.
8 min • 07. 01. 2025
V Zavodu GO! 2025 bodo za nemoten potek dela in izvedbe predvidenih programskih sklopov skrbeli redno zaposleni in zunanji sodelavci. Vse te zaposlitve so v skladu s priporočili strokovnega sveta Evropske prestolnice kulture, ki ga je imenovala Evropska komisija, poudarja direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
1 min • 07. 01. 2025
Še dober mesec in odprla se bo Evropska prestolnica kulture. Nova Gorica in Gorica sta bili za to izbrani 18. decembra 2020. Kandidaturo so poimenovali Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. V štirih letih smo poročali o pripravah, snovanju programa, tudi zapletih in izzivih. Na Radiu Koper bomo v mesecu do odprtja vsak dan predstavili ključne informacije o čezmejnem projektu. To bo ABC o EPK. Uradni program Evropske prestolnice kulture obsega številne prireditve in dogodke, ki so na eni strani namenjeni širšim množicam obiskovalcev, na drugi strani pa bodo tudi bolj specifične oziroma umetniške vsebine. Zelo zanimiv in vreden obiska bo med drugim bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja med 31. majem in 30. junijem, zagotavljata programski vodja EPK Stojan Pelko in direktorica Zavoda GO!2025 Mija Lorbek.
1 min • 06. 01. 2025
Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024.
20 min • 22. 12. 2024
V prizadevanjih za večjo dostopnost ranljivih skupin do javnih in razstavnih površin bo marca prihodnje leto v Novi Gorici zaživela taktilna oziroma tipna galerija. Goriški muzej ter severnoprimorsko društvo slepih in slabovidnih sta jo pod naslovom Umetnost onkraj vidnega prvotno zasnovala za ljudi z okvaro vido, s pridružitvijo številnih partnerjev pa je projekt namenjen vsem ranljivim skupinam in je del programa bližajoče se Evropske prestolnice kulture na Goriškem.
6 min • 12. 12. 2024
V Trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo delavno, saj pripravljajo trsne cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi. Nenavadno pa je, da vipavski trsničarji v Sloveniji pridelane cepljenke francoskih sort vin prodajajo v Francijo. Razlog bomo razkrili v tokratni oddaji. Je pa za potrebe vipavske trsnice na voljo vse manj zemljišč. In prav o zaščiti in ohranjanju kmetijskih zemljišč so govorili tudi na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja. Zaradi pozidav, vremenskih vplivov in onesnaževanja so tla po ugotovitvah stroke vse bolj ogrožen naravni vir. Tako smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih izgubili 8.500 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo ukrepe za trajno zaščito. V oddaji smo obiskali tudi vinogradniško kmetijo Sirk v Biljani v Goriških brdih.
20 min • 24. 11. 2024
Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu. Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.
19 min • 27. 10. 2024
Obiskali smo poznanega in priznanega oljkarja Jadrana Jakončiča s Huma. Na treh parcelah obdeluje približno 400 oljčnih dreves, prek 150 jih ima v oljčniku v Kojskem. Tam je bil tudi naš novinar Valter Pregelj.
10 min • 22. 10. 2024
Čebelarsko društvo Nova Gorica praznuje 110-letnico delovanja, čeprav je medena letina pod povprečjem, pa jim to ne more pokvariti prazničnega razpoloženja. Razlogov za zadovoljstvo pa nimajo v Združenju hribovskih in gorskih kmetij Slovenije, kjer opozarjajo, da mora država korenito spremeniti odnos do kmetovanja na območjih z naravnimi omejitvami. Predvsem pa mora te kmetije učinkovito podpreti z ukrepi kmetijske, davčne, socialne, prostorske in gospodarske politike. V nasprotnem je vprašljiv njihov obstoj. Obdržalo pa se je zadružništvo v Vipavski dolini, kjer so v okviru letošnje trgatve zaznamovali 130. obletnico ustanovitve prve vinske zadruge na območju Slovenije. O vsem tem v tokratni oddaji.
21 min • 13. 10. 2024
Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu.
21 min • 01. 09. 2024
Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s petimi partnerji iz Slovenije in Italije izvaja različne stopnje namakanja in hlajenja grozdja v treh poskusnih vinogradih v Vipavski dolini in Goriških brdih. Cilj dveletnega evropskega projekta je ugotoviti, koliko sušnega stresa lahko prenesejo trte, za čim boljši pridelek tako grozdja kot vina.
21 min • 04. 08. 2024
