Iskanje
V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.
19 min • 15. 02. 2026
Erozija oziroma odnašanje zemlje povzroča velike težave po vsej Sloveniji. Razlog so vse bolj zaostrene podnebne spremembe, ki se kažejo v hudih nalivih z enormnimi in enkratnimi količinami vode, ki z odprtih kmetijskih površin odnaša najboljšo rodovitno prst ter povzroča plazove in zemeljske podore. Temu smo bili sredi novembra priča v Goriških brdih, kjer zdaj pridelovalci in stroka iščejo rešitve za vsaj začasno sanacijo prizadetih vinogradov. Škodo sicer še popisujejo, znašala naj bi več sto tisoč ali celo milijon evrov, kajti po oceni stroke je poškodovana približno tretjina briških vinogradov. Tovrstno problematiko bodo poskušali v prihodnje blažiti ali preprečevati z različnimi ukrepi in priporočili, ki jih oblikujejo v okviru čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP. V oddaji smo se še pozanimali, kako so nizke temperature ozračja v začetku leta vplivale na nasade oljk v slovenski Istri in na širšem Primorskem, obiskali pa smo tudi inovativno in skrbno domačijo Pri Starčih v Križu pri Sežani.
20 min • 18. 01. 2026
Na ta božični večer, ko bodo polnočnice obhajale in slavile Jezusovo rojstvo, smo v goste povabili rektorja bazilike na Sveti Gori nad Novo Gorico in frančiškanskega patra Bernarda Goličnika. V osrednjem romarskem središču na Primorskem in Marijinem svetišču je v preteklosti že služboval, potem je 15 let vodil župnijo Sveta Trojica v Slovenskih goricah, z letošnjim avgustom pa se je 72-letni pater Bernard znova vrnil na Sveto Goro, v frančiškansko skupnost še treh bratov. Tako dišeče kot so tu zdravilne rastline niso nikjer na svetu, nam med drugim zaupa v iskrivem in umirjenem pogovoru. Z njim so prišle tudi njegove čebele in tudi Svetogorska pokora še naprej poživlja kri romarjem in ostalim obiskovalcem, ki se povzpnejo na to duhovno in razgledno točko nad Novo Gorico. O tem in še marsičem, kar zaznamuje skupnost štirih bratov frančiškanov zdaj na Sveti Gori, se je s patrom Bernardom pogovarjal novinar Valter Pregelj.
54 min • 24. 12. 2025
Na Goriškem, v Vipavski dolini in Furlaniji - Julijski krajini se je končal dvoletni čezmejni evropski projekt Irrigavit. Z njim so postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju, predvsem s preučevanjem načinov namakanja vinskih trsov ter njihovih vplivov na grozdje in vino. Rezultati so več kot zgovorni. Končala se je tudi vseslovenska akcija umetne obnove goriškega Krasa po katastrofalnem požaru pred tremi let, pozanimali pa smo se tudi, kako obnavljajo prizadete gozdove zaradi vetroloma in lubadarja na Gorenjskem. V oddaji smo zbrali še nekaj utrinkov s tretjega mednarodnega festivala žganih pijač v Kopru.
21 min • 21. 12. 2025
Praznično vzdušje v decembru lahko kaj hitro pokvarijo oglušljivo pokanje petard ter morebitne poškodbe zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Zato policisti tudi letos izvajajo preventivne in druge dejavnosti za večjo varnost in preprečevanje negativnih posledic objestne in nepremišljene uporabe pirotehnike. Prodaja tovrstnih izdelkov bo dovoljena od jutri pa do konca decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Toda že do zdaj oziroma od konca novembra so policisti na širšem Goriškem prejeli devet obvestil o nedovoljeni uporabi pirotehnike, zasegli pa že približno sto različnih pirotehničnih izdelkov. K odgovornemu ravnanju v prazničnih decembrskih dneh pozivajo tudi iz gasilskih in zdravstvenih vrst.
12 min • 18. 12. 2025
Iztekel se je 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Toda po nekaterih ugotovitvah so tri četrtine državnih ustanov prilagodile svoje objekte, četrtina pa ne. Zato vlada predlaga državnemu zboru spremembo in dopolnitev omenjenega zakona, vključno z rešitvijo, da se odločba o globah začne uporabljati dve leti po uveljavitvi zakonskega predloga. V invalidskih organizacijah temu niso naklonjeni, prav tako opozarjajo, da so rešitve ponekod skladne z zakonom, a ne funkcionalne oziroma uporabne za ljudi.
11 min • 11. 12. 2025
Zgodovinar mlajše generacije dr. Robert Devetak iz Nove Gorice, sicer zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je pred kratkim izdal svoje četrto knjižno delo s pomenljivim naslovom In zopet kliče domovina ženo na pomoč: Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Avtor se poglobljeno loti vprašanja, kako so se ženske, sprva omejene na zasebni prostor doma in družine, začele vključevati v javno življenje preko dobrodelnosti, ki je postala eden redkih družbeno sprejemljivih načinov njihovega delovanja. Ob izidu njegove najnovejše knjige je novinar Valter Pregelj povabil zgodovinarja Roberta Devetaka pred radijski mikrofon. Najprej z vprašanjem, od kod mu zamisel za takšen naslov dela o ženski dobrodelnosti.
9 min • 09. 12. 2025
Projekt prve čezmejne evropske prestolnice kulture se je s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju zaključil 5. decembra. Skupno je EPK GO! 2025 Nova Gorica – Gorica gostila prek 1600 dogodkov. Na slovenski strani meje se je zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Kakšne so izkušnje in kaj se čezmejnemu sodelovanju obeta v prihodnje? Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja.
51 min • 08. 12. 2025
Skrb za blaginjo živali na slovenskih kmetijah po ugotovitvah stroke postaja vse izrazitejša, kaže pa se v urejenosti hlevov in uvajanju novih tehnologij vanje. To je pokazal tudi letošnji izbor Najhlev, ki so ga Ljubljanske mlekarne pripravile med rejci in svojimi dobavitelji mleka. Strokovna žirija je izbirala med šestimi finalisti. Za zmagovalno kmetijo Žampa iz Destrnika so se odločili zaradi njenih novih tehnologij natančnega krmljenja in poudarjene skrbi za krave molznice. Pozanimali smo se tudi, kako je z obnovo in prestrukturiranjem vinogradov v slovenski Istri. Registriranih imajo več kot 1.800 hektarjev vinogradov, za obnovo ali prestrukturiranje pa se odločajo predvsem pridelovalci, ki jim vinogradništvo pomeni glavni vir prihodka. Tega prinaša tudi pridelava kakija. V oddaji bomo govorili tudi o letošnji letini zlatih jabolk na Primorskem in dozdajšnjih izkušnjah z zorenjem plodov z ogljikovim dioksidom.
20 min • 23. 11. 2025
Vinogradniki in vinarji na Primorskem so po dveh skromnejših letih znova zadovoljni s pridelkom grozdja. Letošnja trgatev je namreč postregla s količinsko in kakovostno dobro letino, ki je po oceni stroke približno za tretjino večja v primerjavi z običajnim izkupičkom. Zato pridelovalci in stroka pričakujejo zelo kakovosten letnik vin, za katera so med drugim značilni višje kisline in nižji alkoholi. Pred bližajočim se martinovim smo se v obeh nekdaj osrednjih vinskih kleteh na Vipavskem in v Brdih pozanimali, kaj jim je prinesla letošnja trgatev in kakšna vina so iztisnili iz dobavljenega grozdja. Med primorskimi sadjarji pa smo preverjali, kako je s samooskrbo in s kakšnimi težavami se srečujejo pri pridelavi hrane. V oddaji opozarjamo še na skokovito naraščanje populacije šakala in temu posledično strmo upadanje števila srnjadi v loviščih. Ta problematika je na Goriškem tudi vse večja čezmejna težava.
21 min • 26. 10. 2025
Slovensko vinogradništvo ogrožajo okužbe z zlato trsno rumenico. Ta se je v zadnjih dveh letih najbolj razširila na severovzhodu države, zdaj pa je na udaru Bizeljsko. Kljub ukrepom z zatiranjem ameriškega škržatka in odstranjevanjem obolelih trsov pa so se okužbe letos zelo razrastle. Vinogradniki opozarjajo, da dovoljeni pripravki za zatiranje škodljivcev niso učinkoviti, zato pozivajo odgovorne, naj poskrbijo za dodatne ukrepe in uporabo učinkovitejših sredstev. Država sicer lastnikom vinogradov, ki so v okuženem predelu odstranili obolele trte, omogoča denarno nadomestilo in tako bo tudi prihodnje leto. Težave, vendar ne s škodljivci, ampak z vremenom in posledicami katastrofalnih poplav pred dvema letoma pa imajo tudi pridelovalci hmelja. Letošnji pridelek bo že drugo leto zapored pod običajnim povprečjem, zato pa se obeta visoka kakovost, ugotavljajo še hmeljarji. V oddaji smo obiskali tudi družinsko kmetijo v Dornberku na Goriškem, ki že 150 let prehaja iz roda v rod.
21 min • 28. 09. 2025
Končana je javna razprava o spremembah zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je vzbudila precej pozornosti. Najprej zato, ker jo je pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prva nameravalo opraviti kar sredi avgustovskih počitnic, še bolj pa zato, ker prinaša kar nekaj sprememb, ki bodo močno posegle v šolsko rutino. Če bodo predlogi sprejeti, za nekatere oblike učne pomoči odločba o usmeritvi ne bo več potrebna, na novo bo opredeljena pomoč spremljevalca, med skupine otrok s posebnimi potrebami bodo uvrščeni tudi otroci z gluho slepoto. A prinašajo tudi spremembe, za katere strokovnjaki in praktiki v šolskem prostoru menijo, da bodo vnesle veliko zmede, nedorečenosti in da bo z njimi pomoč tem otrokom, sploh v višjih razredih osnovne šole, manj ustrezna kot doslej. Gostje: Sanja Bekrić, specialna in rehabilitacijska pedagoginja v specialno pedagoški mobilni službi, predstavnica SVIZA Irena Dirjec, specialna pedagoginja iz osnovne šole Kozara Tea Dorić, predstavnica Zveze Anita Ogulin in ZPM Mojca Lipec Stopar Predstojnica oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na pedagoški fakulteti v Ljubljani Aleksandra Valančič, ravnateljica osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi
20 min • 11. 09. 2025
Z obiranjem grozdja za penine se je prejšnji teden, na nekaterih legah pa tudi že prej, začela trgatev na Primorskem. Prva predvidevanja stroke in vinogradnikov se nagibajo k napovedi zelo dobre letine, tako po kakovosti kot količini. V zadružni kleti Brda, denimo, predvidevajo prevzem približno šestih milijonov kilogramov grozdja, kar je skoraj tretjino več kot lani. Cene odkupljenega grozdja ostajajo na ravni lanskih; boljše plačilo za bele in rdeče sorte pa letos napovedujejo v Kleti Vipava 1894. Značilnost trgatve na Primorskem je tudi velika izenačenost dozorevanja sort. To pomeni, da so ponekod v slovenski Istri začeli hkrati obirati grozdje za penine in za tako imenovana mirna vina. Si pa vinogradniki in vinarji v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših želijo, da bi glavnina trgatve minila v lepem vremenu, brez večjega deževja. V oddaji, predstavimo še priložnosti, ki jih prinaša gojenje alge spiruline. Živilo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali bi namreč nosilci projekta Modrozelena radi približali slovenskim kmetovalcem
21 min • 31. 08. 2025
V Goriških brdih in Vipavski dolini je trgatev v polnem zamahu. Začeli so z obiranjem grozdja za penine, predvidoma konec tedna in v prihodnjem tednu pa sledi trgatev za mirna vina. Po prvih ocenah tako stroke kot vinogradnikov se obeta zelo kakovosten letnik, ki bo tudi po količini izdatnejši od lanskega. Značilnost letošnje trgatve v vipavskem in briškem vinorodnem okolišu je velika izenačenost dozorevanja vinskih sort, pri čemer prehiteva predvsem dozorevanje rdečih sort grozdja. Zato bodo ta vina po mnenju enološke stroke v Brdih izjemno dobra. Medtem ko cena odkupljenega grozdja ostaja v briški zadružni kleti na lanski ravni, je vipavska klet v tem pogledu naredila korak naprej.
7 min • 27. 08. 2025
Za vse se najde rešitev, je osrednje vodilo Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki šteje prek 250 članov in članic. Ena od njih je tudi Anja Uršič, ki prihaja iz Borjane v občini Kobarid. Društvu se je pridružila že v osnovnošolskih letih in je v njem ves čas zelo dejavna. S svojim znanjem, prodornostjo in z odločnostjo veliko pripomore k uspešnemu delovanju društva in njegovi širši prepoznavnosti. Je doktorska študentka sociologije na področju zaposlovanja slepih in slabovidnih ter tudi članica Evropske zveze slepih. Njen optimizem, vztrajnost, široka razgledanost in dobra volja so kljub težavam z vidom naravnost osupljivi. In tudi več kot dovoljšen razlog za povabilo pred radijski mikrofon.
57 min • 21. 08. 2025
Kmetijska pridelava je brez ustrezno urejenega namakanja površin vse bolj otežena ali celo nemogoča, saj so suše in vročinski valovi vse pogostejši, opozarjajo tako pridelovalci kot stroka. V Vipavski dolini so se po dolgoletnih težavah z namakalnim sistemom Vogršček strasti zdaj umirile, tako da ga kmetje lahko bolj ali manj neovirano uporabljajo. Drugače pa je v Goriških brdih, v katerih postajajo vse glasnejši v iskanju trajnejše rešitve za namakanje svojih 2 tisoč 500 hektarjev obdelovalnih površin. Zgled, kako sistemsko rešiti težave z namakanjem in kmetijsko pridelavo, imajo Brici v svoji neposredni soseščini na italijanski strani – v Furlaniji -Julijski krajini. Pozanimali smo se in pogledali, kako je njim uspelo pripeljati vodo iz Soče do hribovitih kmetijskih zemljišč tik ob meji s Slovenijo. V tematski oddaji bomo opozorili tudi na težave z namakanjem kmetijskih površin na ankaranski Bonifiki.
21 min • 03. 08. 2025
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
5 min • 07. 07. 2025
Poletna vročina in pomanjkanje padavin te dni povzročata vse več skrbi pridelovalcem. Pomanjkanje vode pesti vse kmetijske rastline, zaradi suše je zahod države bolj prizadet od vzhoda, ugotavljajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Posledice v spodnji Vipavski dolini blaži namakalni sistem Vogršček. Visoke temperature ozračja vplivajo tudi na zorenje sadja, saj se sezona prej začne in tudi prej konča. To se na Primorskem pozna pri breskvah, obirati so jih začeli pred dvema tednoma. Letina je po kakovosti in količini povprečna, ponekod zaradi spomladanske pozebe in toče pa slabša, kot je povprečje običajnih sezon, opažajo pridelovalci in stroka. Težave so tudi s starostjo in z obnovami breskovih nasadov, saj je teh iz leta v leto manj. Obiskali smo tudi Park Škocjanske jame, kjer bodo v okviru čezmejnega projekta nabirali, čistili in shranjevali rastlinska semena. S tem želijo ohraniti tradicionalne suhe kraške travnike. V oddaji izvemo tudi, zakaj so dvignili svoj glas ajdovski kmetje in lovci.
21 min • 06. 07. 2025
Stroka že dalj časa opozarja, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer, predvsem spomladi in čez poletje, namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno ter odločilno za kakovost in količino pridelka. To ugotavljajo in potrjujejo tudi dozdajšnji rezultati evropskega projekta IRRIGAVIT o racionalnem namakanju in upravljanju tal v čezmejnem vinogradništvu. Začeli so oktobra 2023, do konca leta pa bodo preučevali in preizkušali, kako čim bolj zagotoviti pametno in učinkovito rabo vode pri namakanju vinogradov v čezmejnem prostoru na širšem Goriškem in v Furlaniji. Nosilec projekta je na slovenski strani Kmetijski inštitut, na italijanski videmska Univerza, sodeluje pa še pet partnerjev z obeh strani. Vrednost projekta IRRIGAVIT znaša nekaj prek 600.000 evrov. Odpravili smo se v dva od treh vinogradov v Vipavski dolini in Brdih, kjer že pametno namakajo. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
14 min • 16. 06. 2025
Sovražni govor in medvrstniško nasilje povzročata največ težav med mladimi, predvsem v povezavi s spletnimi vsebinami, ugotavljajo na državnem Uradu za mladino. Da bi opozorili na to problematiko v širši javnosti in ponudili rešitve oziroma pomoč pri spopadanju s tovrstnimi težavami pripravljajo po Sloveniji strokovne posvete na temo sočutja in sodelovanja z in med mladimi. Četrti po vrsti je bil v torek v Novi Gorici. Na ta način poskušajo tudi praktično predstaviti sodobne in mogoče nekoliko drugačne pristope pri reševanju konfliktov med mladimi. Strokovni posveti pa so hkrati tudi popotnica ob izidu znanstvene monografije Sočutni jezik med mladimi.
5 min • 12. 06. 2025
