Iskanje
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
5 min • 07. 07. 2025
Poletna vročina in pomanjkanje padavin te dni povzročata vse več skrbi pridelovalcem. Pomanjkanje vode pesti vse kmetijske rastline, zaradi suše je zahod države bolj prizadet od vzhoda, ugotavljajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Posledice v spodnji Vipavski dolini blaži namakalni sistem Vogršček. Visoke temperature ozračja vplivajo tudi na zorenje sadja, saj se sezona prej začne in tudi prej konča. To se na Primorskem pozna pri breskvah, obirati so jih začeli pred dvema tednoma. Letina je po kakovosti in količini povprečna, ponekod zaradi spomladanske pozebe in toče pa slabša, kot je povprečje običajnih sezon, opažajo pridelovalci in stroka. Težave so tudi s starostjo in z obnovami breskovih nasadov, saj je teh iz leta v leto manj. Obiskali smo tudi Park Škocjanske jame, kjer bodo v okviru čezmejnega projekta nabirali, čistili in shranjevali rastlinska semena. S tem želijo ohraniti tradicionalne suhe kraške travnike. V oddaji izvemo tudi, zakaj so dvignili svoj glas ajdovski kmetje in lovci.
21 min • 06. 07. 2025
Stroka že dalj časa opozarja, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer, predvsem spomladi in čez poletje, namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno ter odločilno za kakovost in količino pridelka. To ugotavljajo in potrjujejo tudi dozdajšnji rezultati evropskega projekta IRRIGAVIT o racionalnem namakanju in upravljanju tal v čezmejnem vinogradništvu. Začeli so oktobra 2023, do konca leta pa bodo preučevali in preizkušali, kako čim bolj zagotoviti pametno in učinkovito rabo vode pri namakanju vinogradov v čezmejnem prostoru na širšem Goriškem in v Furlaniji. Nosilec projekta je na slovenski strani Kmetijski inštitut, na italijanski videmska Univerza, sodeluje pa še pet partnerjev z obeh strani. Vrednost projekta IRRIGAVIT znaša nekaj prek 600.000 evrov. Odpravili smo se v dva od treh vinogradov v Vipavski dolini in Brdih, kjer že pametno namakajo. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
14 min • 16. 06. 2025
Sovražni govor in medvrstniško nasilje povzročata največ težav med mladimi, predvsem v povezavi s spletnimi vsebinami, ugotavljajo na državnem Uradu za mladino. Da bi opozorili na to problematiko v širši javnosti in ponudili rešitve oziroma pomoč pri spopadanju s tovrstnimi težavami pripravljajo po Sloveniji strokovne posvete na temo sočutja in sodelovanja z in med mladimi. Četrti po vrsti je bil v torek v Novi Gorici. Na ta način poskušajo tudi praktično predstaviti sodobne in mogoče nekoliko drugačne pristope pri reševanju konfliktov med mladimi. Strokovni posveti pa so hkrati tudi popotnica ob izidu znanstvene monografije Sočutni jezik med mladimi.
5 min • 12. 06. 2025
Sezona obiranja češenj na Primorskem se počasi končuje. Letošnjo letino v Vipavski dolini in Goriških brdih označujejo za povprečno, na kakovost in količino pridelka so izdatno vplivale vremenske razmere z obilnim deževjem in nizkimi temperaturami ozračja med zorenjem plodov. Za nameček sta v briških in vipavskih sadovnjakih klestili toča in sodra, tako da so ponekod izgubili ves pridelek češenj in drugega sadja. Kljub težavam pa se površine s češnjevimi drevesi na Primorskem širijo, sadijo predvsem odpornejše sorte, ugotavljajo v kmetijsko-svetovalni službi. Povprečno letino so v Pomurju obetale tudi žitarice, toda vročinski val v zadnjih dneh in toča na delu Goričkega sta pričakovanja pridelovalcev obrnila na glavo. O tamkajšnjih razmerah in izzivih pridelave so govorili tudi na letošnjem dnevu pšenice. Z radijskim mikrofonom smo bili tudi na prvem primorskem kmetijskem sejmu v Opatjem selu na Krasu, pozanimali pa smo se še, kaj prinaša letošnji strokovni posvet Trte in vino – zakladi Primorske.
21 min • 08. 06. 2025
S tridnevno konjeniško turo so minuli konec tedna na Goriškem uspešno zaključili projekt Lokalne akcijske skupine LAS V objemu sonca "Konjeniške poti". Z njim je Regijska razvojna agencija severne Primorske v sodelovanju s Konjeniškim društvom Soča, kmetijo Strgar z Banjšic in tremi lokalnimi skupnostmi nadgradila in razširila mrežo konjeniških poti na širšem Goriškem. Skupna vrednost projekta, ki se je začel oktobra 2023, znaša dobrih 58 tisoč evrov, od tega je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeval nekaj manj kot 38 tisoč evrov.
5 min • 15. 05. 2025
Letošnjo bero te vrtnine ocenjujejo na Goriškem za zadovoljivo, drugod na Primorskem, predvsem v slovenski Istri, pa je zaradi pozebe in dežja špargljev pozimi manj kot lani. Povpraševanje tako potrošnikov kot gostincev je še vedno veliko večje od ponudbe. V Sloveniji je v obdelavi 106 hektarjev špargljišč, na Primorskem dobrih 15, se pa pridelovalci v zahodnem delu države spopadajo z boleznijo sadik. Zato špargljišče ponekod ostaja prazno, eden večjih pridelovalcev na Goriškem celo opušča pridelavo. V oddaji spoznamo pridobitve triletnega projekta za pomoč divjim opraševalcem rastlin pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, izvedemo pa tudi kaj prinaša letošnji festival Dobrote slovenskih kmetij, ki se v petek začne na Ptuju.
21 min • 11. 05. 2025
V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z našim studiem v Novi Gorici, od koder nam je Valter Pregelj poročal o utripu tri mesece od otvoritve Evropske prestolnice kulture. Prvomajski brezmejni pohod je omogočil odprtost misli in želja pohodnikov. Kakšnih? Lahko slišite v oglašanju! Ob tem smo obiskali tudi Grad Rihemberk, kjer imajo posebno poslastico za vašo slušno izkušnjo, in za druge čute poskrbeli s sprehodom skozi dišeči rožni vrt ob frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.
11 min • 08. 05. 2025
S predstavitvijo zvočne instalacije z glasovi rihemberških netopirjev so na gradu Rihemberk nad Branikom v srednji Vipavski dolini tudi uradno odprli letošnjo, že deveto grajsko-turistično sezono. Njena ponudba bo poleg ustaljenih igranih ogledov z zgodovinskimi kostumi, družinskimi igrami in omenjene netopirske kompozicije obsegala še dodatne kulturno-umetniške prireditve, obljubljajo v novogoriškem zavodu za turizem. Ta po novem upravlja z rihemberškim gradom, ki je tudi eno od prizorišče Evropske prestolnice kulture. Foto: BoBo
8 min • 04. 05. 2025
Evropska prestolnica kulture ne privablja samo večjega števila obiskovalcev programske ponudbe, ampak turistični delavci zaznavajo tudi večji obisk turistov. Kolikšen je, kakšno je zanimanje za dogodke in prireditve, ali so se mogoče začele tkati gospodarske, poslovne in drugačne vezi na račun kulture in turizma ter kje so še neizkoriščene priložnosti prve čezmejne kulturne prestolnice Evrope, bomo ugotavljali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Mija Lorbek, direktorica Zavoda GO! 2025; Erika Lojk, direktorica Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina; Miran Müllner, GZS – gospodarska zbornica za severno Primorsko, sekcija turističnih ponudnikov; David Kožuh, Goriški muzej, kustos in turistični vodnik.
56 min • 28. 04. 2025
Zaraščanje kmetijskih zemljišč in opuščanje kmetovanja sta dandanes značilnost številnih, predvsem obrobnih delov Slovenije. S tem se v posameznih okoljih spoprijemajo na različne načine, tudi ob pomoči evropskih projektov. Z enim od njih želijo v Halozah, na Kumu, Gorjancih in Pohorju ohraniti vse bolj redka, a vrstno pestra travišča. Navsezadnje se je v zadnjih štirih letih na območju Haloz zaraslo že dvesto hektarjev kmetijskih površin. Zato so prizadevanja za ohranitev naravnega bogastva, v tem primeru suhih haloških travišč, pomembna za sodobno trajnostno usmerjeno kmetijstvo. Z njim je povezana tudi ekološko pridelana hrana. A kaj ko v zvezi ekoloških kmetov ugotavljajo, da tako pridelana hrana niti približno ne dosega z uredbo predvidenega deleža na jedilnikih javnih zavodov. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj in v kateri govorimo tudi o spodbujanju tradicionalno pridelane in predelane hrane na Gorenjskem.
19 min • 13. 04. 2025
Kmetijstvo se tudi pri nas, podobno kot drugod po Evropi, srečuje s številnimi izzivi. Podnebne spremembe od kmetov zahtevajo veliko prilagoditev pri pridelovanju hrane, za večjo konkurenčnost in trajnostni razvoj so v panogi vse bolj nujne tudi digitalizacija in inovacije. Poznavanje in uporaba teh procesov navsezadnje pripomoreta k ustreznejšim agro-tehnološkim ukrepom. O tem so v okviru projekta Zdravje v naših rokah pred kratkim govorili v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na krčenje kmetijskih površin. Vsako leto jih namreč v Sloveniji izgubimo tudi po tisoč hektarjev. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanimo še z novo opremo za preučevanje aromatske sestave vina. Center za raziskave vina univerze v Novi Gorici je s čezmejnim Interregovim projektom pridobil olfaktometer. V Ajdovščini pa smo po petih letih lahko znova obiskali borzo lokalnih živil Vipavske doline.
21 min • 16. 03. 2025
V Sloveniji je zdaj z namakalnimi sistemi opremljenih približno 2.500 hektarjev ali dobra desetina kmetijskih zemljišč. Ta delež je najvišji v Podravju. Po razširitvi namakalnega sistema na dodatnih 219 hektarjev bodo v Ormožu lahko skupaj namakali že dobrih tisoč hektarjev kmetijskih površin. Toda pridelovalcem uporaba namakalnih sistemov ob višjih cenah električne energije oziroma omrežnine povzroča glavobole, saj so se jim zneski na položnicah zelo zvišali, tudi 10-kratno. Ob tem stroka in tuje izkušnje opozarjajo na pasti pretiranega namakanja. V oddaji pogledamo še, kako na Krasu po obsežnem požaru pred tremi leti skrbijo za graditev in vzdrževanje protipožarnih prometnic in za druge protipožarne ukrepe. V slovenski Istri smo bili navzoči pri podpisu pisma o namenu doseči prepoznavnost in širšo predstavitev tamkajšnjega ekstra deviškega oljčnega olja.
20 min • 16. 02. 2025
Tradicija domačih kolin se sicer v Sloveniji ohranja, a hkrati počasi zamira. Eden od razlogov je vse večje zakonsko zaostrovanje in omejevanje opravljanja dejavnosti tradicionalnih kolin na slovenskih kmetijah. Poleg tega pa se tudi reja domačih prašičev vse bolj opušča, ugotavlja stroka. Da dobre in preverjeno domače mesnine oziroma koline ceni vse več ljudi, potrjuje tudi obisk na tako imenovani čurkarijadi. Že poldrugo desetletje jo v obliki ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas čurk pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu v občini Ormož. S tem pa skrbi za ohranjanje in promocijo te tradicionalne slovenske jedi, ki kot sezonski mesni izdelek predstavlja tudi našo kulturno dediščino. V oddaji predstavimo tudi praktična projekta, ki se lotevata možnosti alternativnih paš za čebele v višjih nadmorskih legah in podaljševanja paše za opraševalce z različnimi strniščnimi dosevki. Pozanimali pa smo se tudi, kaj je v tem zimskem času treba in smiselno postoriti v sadovnjakih in vinogradih.
22 min • 19. 01. 2025
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Novi Gorici je z novim letom dobila novega predstojnika. Doktorja Marka Vudraga, ki se je upokojil, je na predstojniškem mestu novogoriškega NIJZ-ja nasledil dr. Mario Fafangel, epidemiolog, ki je bil med najhujšo epidemijo koronavirusa vodja posvetovalne skupine za njegovo obvladovanje. Covid je zdaj stabilen, zadnja dva tedna pa prevladuje in je v porastu virus gripe, zato stroka med ostalimi ukrepi priporoča tudi cepljenje. O tem in o temah, ki se nanašajo na zagotavljanje javnega in zdravja vsakega posameznika, pa je epidemiolog Mario Fafangel več povedal v pogovoru z novinarjem Valterjem Pregljem.
12 min • 17. 01. 2025
Poleg EPIC CENTRA bo SUPER OSMICA drugo osrednje prizorišče Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici. Super osmica je zamišljena kot povezovanje kulture z lokalno kulinarično ponudbo iz čezmejnega prostora, umeščena bo v nekdanjo skladiščno stavbo Slovenskih železnic, nasproti nastajajočega EPIC CENTRA, odprli pa naj bi jo po prvem marcu. Direktorica Zavoda GO!2025 Mija Lorbek:
1 min • 17. 01. 2025
Za prepoznavnost in obveščanje o dejavnostih v okviru projekta Evropske prestolnice kulture skrbita komunikacijski in X center. Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
1 min • 16. 01. 2025
Evropska prestolnica kulture želi biti prijazna in dostopna tudi za vse ranljive skupine, zagotavljajo nosilci tega čezmejnega projekta na Goriškem. Navsezadnje ima mestna občina Nova Gorica sprejet strateški načrt dostopnosti, ki zavezuje vse oblikovalce in upravljavce javnih površin k upoštevanju zakonskih usmeritev na tem področju. Kako bodo invalidi in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture pa več direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek in predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec:
1 min • 15. 01. 2025
Dostopi in nasploh logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica so pomemben in zelo zahteven zalogaj, ki mu v Zavodu GO! 2025 namenjajo še prav posebno pozornost. Osredotočeni so na prihode obiskovalcev tako iz italijanske kot slovenske strani, poudarja direktorica omenjenega zavoda Mija Lorbek:
1 min • 10. 01. 2025
Evropska prestolnica kulture je naziv, ki ga nosi eno ali več mest v Evropski uniji. Akcijo oziroma izbor je na pobudo grške ministrice za kulturo meline Mercouri sprejel Svet Evropske unije 13.junija 1985. Evropsko prestolnico kulture imenuje Svet Evropske unije na priporočilo evropske komisije, ta pa upošteva poglede žirije, sestavljene iz sedmih uglednih neodvisnih izvedencev za področje kulture. Evropska prestolnica kulture prinaša po besedah nosilcev tega čezmejnega projekta pestre in bogate programske vsebine. Ključni datumi oziroma vrhunci dogajanja so oblikovani v štirih množičnih sklopih. Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
1 min • 08. 01. 2025
