Iskanje
Vinogradniki in vinarji na Primorskem so po dveh skromnejših letih znova zadovoljni s pridelkom grozdja. Letošnja trgatev je namreč postregla s količinsko in kakovostno dobro letino, ki je po oceni stroke približno za tretjino večja v primerjavi z običajnim izkupičkom. Zato pridelovalci in stroka pričakujejo zelo kakovosten letnik vin, za katera so med drugim značilni višje kisline in nižji alkoholi. Pred bližajočim se martinovim smo se v obeh nekdaj osrednjih vinskih kleteh na Vipavskem in v Brdih pozanimali, kaj jim je prinesla letošnja trgatev in kakšna vina so iztisnili iz dobavljenega grozdja. Med primorskimi sadjarji pa smo preverjali, kako je s samooskrbo in s kakšnimi težavami se srečujejo pri pridelavi hrane. V oddaji opozarjamo še na skokovito naraščanje populacije šakala in temu posledično strmo upadanje števila srnjadi v loviščih. Ta problematika je na Goriškem tudi vse večja čezmejna težava.
21 min • 26. 10. 2025
Slovensko vinogradništvo ogrožajo okužbe z zlato trsno rumenico. Ta se je v zadnjih dveh letih najbolj razširila na severovzhodu države, zdaj pa je na udaru Bizeljsko. Kljub ukrepom z zatiranjem ameriškega škržatka in odstranjevanjem obolelih trsov pa so se okužbe letos zelo razrastle. Vinogradniki opozarjajo, da dovoljeni pripravki za zatiranje škodljivcev niso učinkoviti, zato pozivajo odgovorne, naj poskrbijo za dodatne ukrepe in uporabo učinkovitejših sredstev. Država sicer lastnikom vinogradov, ki so v okuženem predelu odstranili obolele trte, omogoča denarno nadomestilo in tako bo tudi prihodnje leto. Težave, vendar ne s škodljivci, ampak z vremenom in posledicami katastrofalnih poplav pred dvema letoma pa imajo tudi pridelovalci hmelja. Letošnji pridelek bo že drugo leto zapored pod običajnim povprečjem, zato pa se obeta visoka kakovost, ugotavljajo še hmeljarji. V oddaji smo obiskali tudi družinsko kmetijo v Dornberku na Goriškem, ki že 150 let prehaja iz roda v rod.
21 min • 28. 09. 2025
Končana je javna razprava o spremembah zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je vzbudila precej pozornosti. Najprej zato, ker jo je pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prva nameravalo opraviti kar sredi avgustovskih počitnic, še bolj pa zato, ker prinaša kar nekaj sprememb, ki bodo močno posegle v šolsko rutino. Če bodo predlogi sprejeti, za nekatere oblike učne pomoči odločba o usmeritvi ne bo več potrebna, na novo bo opredeljena pomoč spremljevalca, med skupine otrok s posebnimi potrebami bodo uvrščeni tudi otroci z gluho slepoto. A prinašajo tudi spremembe, za katere strokovnjaki in praktiki v šolskem prostoru menijo, da bodo vnesle veliko zmede, nedorečenosti in da bo z njimi pomoč tem otrokom, sploh v višjih razredih osnovne šole, manj ustrezna kot doslej. Gostje: Sanja Bekrić, specialna in rehabilitacijska pedagoginja v specialno pedagoški mobilni službi, predstavnica SVIZA Irena Dirjec, specialna pedagoginja iz osnovne šole Kozara Tea Dorić, predstavnica Zveze Anita Ogulin in ZPM Mojca Lipec Stopar Predstojnica oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na pedagoški fakulteti v Ljubljani Aleksandra Valančič, ravnateljica osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi
20 min • 11. 09. 2025
Z obiranjem grozdja za penine se je prejšnji teden, na nekaterih legah pa tudi že prej, začela trgatev na Primorskem. Prva predvidevanja stroke in vinogradnikov se nagibajo k napovedi zelo dobre letine, tako po kakovosti kot količini. V zadružni kleti Brda, denimo, predvidevajo prevzem približno šestih milijonov kilogramov grozdja, kar je skoraj tretjino več kot lani. Cene odkupljenega grozdja ostajajo na ravni lanskih; boljše plačilo za bele in rdeče sorte pa letos napovedujejo v Kleti Vipava 1894. Značilnost trgatve na Primorskem je tudi velika izenačenost dozorevanja sort. To pomeni, da so ponekod v slovenski Istri začeli hkrati obirati grozdje za penine in za tako imenovana mirna vina. Si pa vinogradniki in vinarji v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših želijo, da bi glavnina trgatve minila v lepem vremenu, brez večjega deževja. V oddaji, predstavimo še priložnosti, ki jih prinaša gojenje alge spiruline. Živilo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali bi namreč nosilci projekta Modrozelena radi približali slovenskim kmetovalcem
21 min • 31. 08. 2025
V Goriških brdih in Vipavski dolini je trgatev v polnem zamahu. Začeli so z obiranjem grozdja za penine, predvidoma konec tedna in v prihodnjem tednu pa sledi trgatev za mirna vina. Po prvih ocenah tako stroke kot vinogradnikov se obeta zelo kakovosten letnik, ki bo tudi po količini izdatnejši od lanskega. Značilnost letošnje trgatve v vipavskem in briškem vinorodnem okolišu je velika izenačenost dozorevanja vinskih sort, pri čemer prehiteva predvsem dozorevanje rdečih sort grozdja. Zato bodo ta vina po mnenju enološke stroke v Brdih izjemno dobra. Medtem ko cena odkupljenega grozdja ostaja v briški zadružni kleti na lanski ravni, je vipavska klet v tem pogledu naredila korak naprej.
7 min • 27. 08. 2025
Za vse se najde rešitev, je osrednje vodilo Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki šteje prek 250 članov in članic. Ena od njih je tudi Anja Uršič, ki prihaja iz Borjane v občini Kobarid. Društvu se je pridružila že v osnovnošolskih letih in je v njem ves čas zelo dejavna. S svojim znanjem, prodornostjo in z odločnostjo veliko pripomore k uspešnemu delovanju društva in njegovi širši prepoznavnosti. Je doktorska študentka sociologije na področju zaposlovanja slepih in slabovidnih ter tudi članica Evropske zveze slepih. Njen optimizem, vztrajnost, široka razgledanost in dobra volja so kljub težavam z vidom naravnost osupljivi. In tudi več kot dovoljšen razlog za povabilo pred radijski mikrofon.
57 min • 21. 08. 2025
Kmetijska pridelava je brez ustrezno urejenega namakanja površin vse bolj otežena ali celo nemogoča, saj so suše in vročinski valovi vse pogostejši, opozarjajo tako pridelovalci kot stroka. V Vipavski dolini so se po dolgoletnih težavah z namakalnim sistemom Vogršček strasti zdaj umirile, tako da ga kmetje lahko bolj ali manj neovirano uporabljajo. Drugače pa je v Goriških brdih, v katerih postajajo vse glasnejši v iskanju trajnejše rešitve za namakanje svojih 2 tisoč 500 hektarjev obdelovalnih površin. Zgled, kako sistemsko rešiti težave z namakanjem in kmetijsko pridelavo, imajo Brici v svoji neposredni soseščini na italijanski strani – v Furlaniji -Julijski krajini. Pozanimali smo se in pogledali, kako je njim uspelo pripeljati vodo iz Soče do hribovitih kmetijskih zemljišč tik ob meji s Slovenijo. V tematski oddaji bomo opozorili tudi na težave z namakanjem kmetijskih površin na ankaranski Bonifiki.
21 min • 03. 08. 2025
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
5 min • 07. 07. 2025
Poletna vročina in pomanjkanje padavin te dni povzročata vse več skrbi pridelovalcem. Pomanjkanje vode pesti vse kmetijske rastline, zaradi suše je zahod države bolj prizadet od vzhoda, ugotavljajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Posledice v spodnji Vipavski dolini blaži namakalni sistem Vogršček. Visoke temperature ozračja vplivajo tudi na zorenje sadja, saj se sezona prej začne in tudi prej konča. To se na Primorskem pozna pri breskvah, obirati so jih začeli pred dvema tednoma. Letina je po kakovosti in količini povprečna, ponekod zaradi spomladanske pozebe in toče pa slabša, kot je povprečje običajnih sezon, opažajo pridelovalci in stroka. Težave so tudi s starostjo in z obnovami breskovih nasadov, saj je teh iz leta v leto manj. Obiskali smo tudi Park Škocjanske jame, kjer bodo v okviru čezmejnega projekta nabirali, čistili in shranjevali rastlinska semena. S tem želijo ohraniti tradicionalne suhe kraške travnike. V oddaji izvemo tudi, zakaj so dvignili svoj glas ajdovski kmetje in lovci.
21 min • 06. 07. 2025
Stroka že dalj časa opozarja, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer, predvsem spomladi in čez poletje, namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno ter odločilno za kakovost in količino pridelka. To ugotavljajo in potrjujejo tudi dozdajšnji rezultati evropskega projekta IRRIGAVIT o racionalnem namakanju in upravljanju tal v čezmejnem vinogradništvu. Začeli so oktobra 2023, do konca leta pa bodo preučevali in preizkušali, kako čim bolj zagotoviti pametno in učinkovito rabo vode pri namakanju vinogradov v čezmejnem prostoru na širšem Goriškem in v Furlaniji. Nosilec projekta je na slovenski strani Kmetijski inštitut, na italijanski videmska Univerza, sodeluje pa še pet partnerjev z obeh strani. Vrednost projekta IRRIGAVIT znaša nekaj prek 600.000 evrov. Odpravili smo se v dva od treh vinogradov v Vipavski dolini in Brdih, kjer že pametno namakajo. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
14 min • 16. 06. 2025
Sovražni govor in medvrstniško nasilje povzročata največ težav med mladimi, predvsem v povezavi s spletnimi vsebinami, ugotavljajo na državnem Uradu za mladino. Da bi opozorili na to problematiko v širši javnosti in ponudili rešitve oziroma pomoč pri spopadanju s tovrstnimi težavami pripravljajo po Sloveniji strokovne posvete na temo sočutja in sodelovanja z in med mladimi. Četrti po vrsti je bil v torek v Novi Gorici. Na ta način poskušajo tudi praktično predstaviti sodobne in mogoče nekoliko drugačne pristope pri reševanju konfliktov med mladimi. Strokovni posveti pa so hkrati tudi popotnica ob izidu znanstvene monografije Sočutni jezik med mladimi.
5 min • 12. 06. 2025
Sezona obiranja češenj na Primorskem se počasi končuje. Letošnjo letino v Vipavski dolini in Goriških brdih označujejo za povprečno, na kakovost in količino pridelka so izdatno vplivale vremenske razmere z obilnim deževjem in nizkimi temperaturami ozračja med zorenjem plodov. Za nameček sta v briških in vipavskih sadovnjakih klestili toča in sodra, tako da so ponekod izgubili ves pridelek češenj in drugega sadja. Kljub težavam pa se površine s češnjevimi drevesi na Primorskem širijo, sadijo predvsem odpornejše sorte, ugotavljajo v kmetijsko-svetovalni službi. Povprečno letino so v Pomurju obetale tudi žitarice, toda vročinski val v zadnjih dneh in toča na delu Goričkega sta pričakovanja pridelovalcev obrnila na glavo. O tamkajšnjih razmerah in izzivih pridelave so govorili tudi na letošnjem dnevu pšenice. Z radijskim mikrofonom smo bili tudi na prvem primorskem kmetijskem sejmu v Opatjem selu na Krasu, pozanimali pa smo se še, kaj prinaša letošnji strokovni posvet Trte in vino – zakladi Primorske.
21 min • 08. 06. 2025
S tridnevno konjeniško turo so minuli konec tedna na Goriškem uspešno zaključili projekt Lokalne akcijske skupine LAS V objemu sonca "Konjeniške poti". Z njim je Regijska razvojna agencija severne Primorske v sodelovanju s Konjeniškim društvom Soča, kmetijo Strgar z Banjšic in tremi lokalnimi skupnostmi nadgradila in razširila mrežo konjeniških poti na širšem Goriškem. Skupna vrednost projekta, ki se je začel oktobra 2023, znaša dobrih 58 tisoč evrov, od tega je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeval nekaj manj kot 38 tisoč evrov.
5 min • 15. 05. 2025
Letošnjo bero te vrtnine ocenjujejo na Goriškem za zadovoljivo, drugod na Primorskem, predvsem v slovenski Istri, pa je zaradi pozebe in dežja špargljev pozimi manj kot lani. Povpraševanje tako potrošnikov kot gostincev je še vedno veliko večje od ponudbe. V Sloveniji je v obdelavi 106 hektarjev špargljišč, na Primorskem dobrih 15, se pa pridelovalci v zahodnem delu države spopadajo z boleznijo sadik. Zato špargljišče ponekod ostaja prazno, eden večjih pridelovalcev na Goriškem celo opušča pridelavo. V oddaji spoznamo pridobitve triletnega projekta za pomoč divjim opraševalcem rastlin pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, izvedemo pa tudi kaj prinaša letošnji festival Dobrote slovenskih kmetij, ki se v petek začne na Ptuju.
21 min • 11. 05. 2025
V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z našim studiem v Novi Gorici, od koder nam je Valter Pregelj poročal o utripu tri mesece od otvoritve Evropske prestolnice kulture. Prvomajski brezmejni pohod je omogočil odprtost misli in želja pohodnikov. Kakšnih? Lahko slišite v oglašanju! Ob tem smo obiskali tudi Grad Rihemberk, kjer imajo posebno poslastico za vašo slušno izkušnjo, in za druge čute poskrbeli s sprehodom skozi dišeči rožni vrt ob frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.
11 min • 08. 05. 2025
S predstavitvijo zvočne instalacije z glasovi rihemberških netopirjev so na gradu Rihemberk nad Branikom v srednji Vipavski dolini tudi uradno odprli letošnjo, že deveto grajsko-turistično sezono. Njena ponudba bo poleg ustaljenih igranih ogledov z zgodovinskimi kostumi, družinskimi igrami in omenjene netopirske kompozicije obsegala še dodatne kulturno-umetniške prireditve, obljubljajo v novogoriškem zavodu za turizem. Ta po novem upravlja z rihemberškim gradom, ki je tudi eno od prizorišče Evropske prestolnice kulture. Foto: BoBo
8 min • 04. 05. 2025
Evropska prestolnica kulture ne privablja samo večjega števila obiskovalcev programske ponudbe, ampak turistični delavci zaznavajo tudi večji obisk turistov. Kolikšen je, kakšno je zanimanje za dogodke in prireditve, ali so se mogoče začele tkati gospodarske, poslovne in drugačne vezi na račun kulture in turizma ter kje so še neizkoriščene priložnosti prve čezmejne kulturne prestolnice Evrope, bomo ugotavljali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Mija Lorbek, direktorica Zavoda GO! 2025; Erika Lojk, direktorica Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina; Miran Müllner, GZS – gospodarska zbornica za severno Primorsko, sekcija turističnih ponudnikov; David Kožuh, Goriški muzej, kustos in turistični vodnik.
56 min • 28. 04. 2025
Zaraščanje kmetijskih zemljišč in opuščanje kmetovanja sta dandanes značilnost številnih, predvsem obrobnih delov Slovenije. S tem se v posameznih okoljih spoprijemajo na različne načine, tudi ob pomoči evropskih projektov. Z enim od njih želijo v Halozah, na Kumu, Gorjancih in Pohorju ohraniti vse bolj redka, a vrstno pestra travišča. Navsezadnje se je v zadnjih štirih letih na območju Haloz zaraslo že dvesto hektarjev kmetijskih površin. Zato so prizadevanja za ohranitev naravnega bogastva, v tem primeru suhih haloških travišč, pomembna za sodobno trajnostno usmerjeno kmetijstvo. Z njim je povezana tudi ekološko pridelana hrana. A kaj ko v zvezi ekoloških kmetov ugotavljajo, da tako pridelana hrana niti približno ne dosega z uredbo predvidenega deleža na jedilnikih javnih zavodov. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj in v kateri govorimo tudi o spodbujanju tradicionalno pridelane in predelane hrane na Gorenjskem.
19 min • 13. 04. 2025
Kmetijstvo se tudi pri nas, podobno kot drugod po Evropi, srečuje s številnimi izzivi. Podnebne spremembe od kmetov zahtevajo veliko prilagoditev pri pridelovanju hrane, za večjo konkurenčnost in trajnostni razvoj so v panogi vse bolj nujne tudi digitalizacija in inovacije. Poznavanje in uporaba teh procesov navsezadnje pripomoreta k ustreznejšim agro-tehnološkim ukrepom. O tem so v okviru projekta Zdravje v naših rokah pred kratkim govorili v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na krčenje kmetijskih površin. Vsako leto jih namreč v Sloveniji izgubimo tudi po tisoč hektarjev. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanimo še z novo opremo za preučevanje aromatske sestave vina. Center za raziskave vina univerze v Novi Gorici je s čezmejnim Interregovim projektom pridobil olfaktometer. V Ajdovščini pa smo po petih letih lahko znova obiskali borzo lokalnih živil Vipavske doline.
21 min • 16. 03. 2025
V Sloveniji je zdaj z namakalnimi sistemi opremljenih približno 2.500 hektarjev ali dobra desetina kmetijskih zemljišč. Ta delež je najvišji v Podravju. Po razširitvi namakalnega sistema na dodatnih 219 hektarjev bodo v Ormožu lahko skupaj namakali že dobrih tisoč hektarjev kmetijskih površin. Toda pridelovalcem uporaba namakalnih sistemov ob višjih cenah električne energije oziroma omrežnine povzroča glavobole, saj so se jim zneski na položnicah zelo zvišali, tudi 10-kratno. Ob tem stroka in tuje izkušnje opozarjajo na pasti pretiranega namakanja. V oddaji pogledamo še, kako na Krasu po obsežnem požaru pred tremi leti skrbijo za graditev in vzdrževanje protipožarnih prometnic in za druge protipožarne ukrepe. V slovenski Istri smo bili navzoči pri podpisu pisma o namenu doseči prepoznavnost in širšo predstavitev tamkajšnjega ekstra deviškega oljčnega olja.
20 min • 16. 02. 2025
