V občini Hrpelje - Kozina, kjer so se v preteklosti med prvimi srečali z migranti, jih je danes manj predvsem zaradi spremenjenih migrantskih poti. Pred leti je bila aktivna migrantska pot s Hrvaške prek Snežnika, Ilirske Bistrice, Brkinov do Italije. Danes je drugače, večina migrantov se odloči za pot od Buzeta prek Rakitovca, Podgorja proti Italiji. V občini Hrpelje - Kozina danes večjih težav z migranti nimajo, pravi županja Saša Likavec Svetelšek. Občino migranti predvsem prečkajo, njihov cilj je Italija: "Razen s smetmi, ki so na poteh, bi lahko rekla, da nismo imeli nobenih težav."

Na italijanski strani je slika nekoliko drugačna. Župan občine Dolina Sandy Klun je izpostavil, da se je pri njih število migrantov podvojilo. Več je bilo mladoletnikov. Zanje sicer skrbi Občina Trst, ki pa je imela premalo prostora. Mejna policija potem mladoletne osebe namesti v občini, kjer jih je izsledila: "Kar se mladoletnih otrok tiče, do konca avgusta jih je bilo približno 480. 70 jih je bila takih v avgustu, ki niso imeli prostora zanje v Trstu. To je bilo potem v breme nam. Smo imeli probleme, ker nismo vedeli, kam s temi mladoletnimi, ker nismo strukturirani."

V občini Dolina so začasno uredili namestitve za nekaj dni, vendar potrebujejo trajnejšo rešitev. Mladih do 18. leta starosti Italija ne sme poslati nazaj, od koder so prišli, je še pojasnil Klun. Manjka celovita integracijska politika, izpostavlja poslanec v deželnem svetu v Trstu in nekdanji župan občine Repentabor Marko Pisani: "Torej, moramo zamenjati pristop do tega problema. To pomeni, da moramo reševati problem, tam kjer nastaja, v državah od koder prihajajo, in seveda poskušati poiskati pravi sistem integracije teh ljudi, da se ne 'getoizirajo', da ne pride do kriminala."

Kako vključevati tujce na trg dela v Sloveniji, pa je vprašanje, na katerega naj bi odgovorila strategija s področja migracij, ki jo je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve.