Ob obali so domačini v poletnih mesecih opazili večje število tako naplavljenih leščurjev. Foto: arhiv Radio Koper

Zaenkrat zbolevajo predvsem leščurji do globine petih metrov. V kolikšni meri se je zajedavec v našem morju razmnožil in kako veliko grožnjo predstavlja za celotno populacijo te največje sredozemske školjke, bodo pokazale nadaljnje raziskave. Na Morski biološki postaji Piran zdaj upajo, da je na varnem pred zajedavcem 75 leščurjev, ki so jih premestili v Škocjanski zatok.

Leščurje so premestili lani, z dovoljenjem Agencije za okolje. Od leta 2016, ko se je zajedavec iz Španije začel širiti po Sredozemlju, so raziskovalci namreč ugotovili, da je v lagunarnih okoljih manj agresiven, pojasnjuje Borut Mavrič iz Morske biološke postaje Piran.

"Vse upe polagamo v to, da naša populacija v slovenskem morju oziroma v Škocjanskem zatoku, pa še mogoče nekatere druge po Sredozemlju, bodo preživele, ker bodo potem te predstavljale nekako osnovo za rešitev te školjke, ponovno naselitev, ali po naravni poti ali pa tudi z našo pomočjo."

Zajedavca so v Jadranskem morju zaznali že konec leta 2018. Lani je prišel do Zadra, nato pa letos čez Kvarnerski zaliv do istrske obale in slovenskega morja. In kako se širi?

"Nekako največjo povezavo so našli s tokovanjem. To se pravi, ko je pač v mirujočem stadiju, se ta parazit prepusti tokovom, in tokovi ga razširjajo naokrog," nam je povedal Mavrič.

Gre za pražival, enocelični organizem, z zelo zapletenim življenjskim ciklom. Sicer pa je haplosporidium pine znan povzročitelj bolezni pri nevretenčarjih, predvsem pri školjkah in rakih. Za te vrste zajedavcev je med drugim značilno, da so vrstnospecifične.

"Se pravi, en parazit bo zajedal samo na eni vrsti školjke, eni vrsti raka, praviloma. In tudi ta povzročitelj, ta haplosporidium pine, se zaenkrat, kolikor nam je znano, pojavlja zgolj in izključno na tej školjki, in nikjer drugje."

Glede na zdajšnje razmere je pričakovati, da bo morje v prihodnjih mesecih naplavilo na obalo več lupin poginulih školjk. Gre za zaščiteno vrsto, ki je pomembna tudi kot biogradnik življenjskega prostora. Zato lupin odmrlih leščurjev ne odnašamo, še opozarjajo morski biologi.

Lea Širok