Ogromno izkopanega materiala, ocenjujejo ga na dobre štiri milijone kubičnih metrov, nepregledne množice tovornjakov in odločno previsoki stroški so razlogi za iskanje alternativnih deponij. Foto: Radio Koper/Tjaša Škamperle

Prvotno je bilo mišljeno in potrjeno, da se izkopan material odvaža do Kopra in naprej v Anhovo, kar bi nas stalo 50 milijonov. Odločno preveč, je ugotovila tudi recenzija. Zato iščejo nove rešitev, da bi stroške zmanjšali. Dušan Zorko 2TDK ne zatiska oči: "Deponije so problem!"

Ogromno izkopanega materiala, ocenjujejo ga kar na dobre štiri milijone kubičnih metrov, nepregledne množice tovornjakov in odločno previsoki stroški za iskanje deponij. Izkopan material iz prvega dela trase je apnenec, ki ga bodo predelali v beton, toda vseeno ga bo potrebno odvoziti. Predviden je kamnolom Črnotiče. Drugi del trase je lapor, ki se sicer uporablja za nasipe, toda do takrat ga je treba deponirati, predvidena deponija Bekovec. Dušan Zorko:

"Kupujemo parcele, urejamo zemljišča. To deponijo je že uporabljal Dars, ko je gradil viadukt Črni Kal. Ima možnost sprejema 700 tisoč kubičnih metrov materiala. Urediti moramo parcele."

Toda lastnik je agrarna skupnost, opozarja Projektni svet za civilni nadzor. Jadran Bajec:

"Agrarna skupnost pomeni več sto lastnikov, osem lastnikov ne uspejo najti. To je dolg postopek."

Viške materiala se bo definiralo kot mineralno surovino in zato je potreben upravni postope na Ministrstvu za okolje, ki traja nerazumno dolgo, opozarja Bajec. Zorko pa:

"Državo obveščamo, kje imamo težave z države. Določeni postopki potekajo prepočasi."

Čas teče. Maja bo treba vedeti, kje bodo deponije, kajti, pravi Zorko:

"Ta odgovor potrebujemo, preden damo končne ocene cene izbranim izvajalcem. "

Izbrani graditelji predorov bodo torej morali vedeti, kam z izkopanim materialom. Če bodo postopki nerazumno dolgi, bodo v tem primeru pomenili razliko v denarju. Gre za 40 milijonov.

Alenka Terlep