Svetnik Branko Tomažič je v imenu predlagateljev odložilnega veta izpostavil, da je bila Primorska vedno večinsko slovensko poseljena in del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato bi bilo mogoče govoriti kvečjemu o pridružitvi, nikakor pa ne o priključitvi Primorske. Tudi mirovna pogodba z Italijo iz leta 1947 je pomenila dogovor, ne pa enostransko priključitev, je pojasnil.

Prvopodpisani pod spremembo zakona, poslanec Matjaž Nemec je na drugi strani zatrdil, da je zakon utemeljen tako z zgodovinskega kot mednarodno pravnega vidika, prav tako v ničemer ne posega v pariško mirovno pogodbo. Zavrnil je zgodovinske primerjave z nasilno priključitvijo, saj je ta v tem primeru utemeljena na zgodovinskih dejstvih.

Pred glasovanjem v Državnem zboru je pri predsedniku Milanu Brglezu potekal posvet na to temo, ki so se ga udeležili ugledni slovenski zgodovinarji – Kaja Širok, Branko Marušič, Bojan Godeša, Jože Pirjevec in Nevenka Troha.

Kaja Širok je nad odločitvijo, ki so jo sprejeli v državnem svetu, razočarana.

"Vsekakor to ni prijeten dan za nas. Preimenovanje praznika sicer ne bi spremenilo pomena praznika, bi pa v vsakem primeru popravilo in dopolnilo to, kar je nam Primorkam in Primorcem zelo pomembno – uporabljati izraz, ki je nam domač. In ko rečem domač, ne mislim na izraz, ki je v veljavi zadnjih 15 let, ampak je priključitev izraz, ki se je uporabljal od vsega začetka. Če pogledamo časopise iz leta 1947, je povsod pisalo o priključitvi Primorske. Mislim, da beseda vrnitev ni ne terminološko pravilna in ne zgodovinskim danostim ustrezna, ker se nismo nikamor vrnili, ker nikamor nismo šli in ker je priključitev dejansko ta izraz, ki nas povezuje."

Za vnovično potrditev zakona bo zdaj potrebna absolutna poslanska večina.