Pred 25-timi leti je Slovenija je postala samostojna država. Med največje dosežke osamosvojitvene vojne sodi vsekakor majhno število žrtev. Četrtstoletna časovna distanca pa znova odpira stara vprašanja, med drugim zakaj uradno slovensko zgodovinopisje in večina virov še vedno ne priznava t. i. »dneva prej«.
O tem smo se pogovarjali s predsednikom policijskega veteranskega združenja Sever za Južno Primorsko in Notranjsko Fabiom Steffetom. V času osamosvojitvene vojne je bil inšpektor za mejne zadeve in tujce na takratni koprski Upravi za notranje zadeve. Kot izkušenega policista - inšpektorja so ga poslali na mejni prehod Škofije, od koder je koordiniral eno od akcij na mejnem prehodu.
Medtem ko so v Ljubljani potekale priprave na osamosvojitveno slovesnost, je na Primorskem že odjeknil prvi strel.
V soju osamosvojitvene proslave in znamenitih besed Milana Kučana "Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan" so se sanje hitro razblinile. V prestolnici so stanovalci lahko že sredi noči zaslišali zlovešči zvok oklepnikov.
Enote JLA prodirajo proti mejnim prehodom, tako da do konca dneva JLA zasede mejne prehode na večini meje in uniči nekatere nadzorne točke na meji s Hrvaško.
TO se pomakne na mejne prehode
Zato Slovenija 28. junija mobilizira nove enote TO-ja. Pomikajo se proti mejnim prehodom, ki jih je zasedla JLA. Slovenske sile istega dne razbijejo helikopterski desant pri Trzinu. JLA pošlje v boj letala, ki napadajo cilje v Medvedjeku, na Brniku, Šentilju, karavanškem predoru ter televizijske in radijske oddajnike. Padle so prve žrtve, ljudje so ostajali brez domov.
A pripadniki teritorialne obrambe in takratne milice zavzamejo nadzor nad mejnimi prehodi, jugoslovansko vojsko pa zaustavijo v vojašnicah. 10-dnevna vojna je končana.
Streljanje v Pivki že pred slovesnostjo
A vojna se je v resnici začela že 26. junija. Že nekaj po 11. uri so iz vojašnice v Pivki zapeljali oklepniki jugoslovanske armade proti Novi Gorici, iz Ilirske Bistrice in Pivke pa so tanki prodirali proti Kozini in popoldan že zasedli mejni prehod Lipica.
Ob pol treh popoldan je bil v Divači sprožen tudi prvi strel. "Prihitel je oboroženi oficir, začeli smo se prerekati, kdo kaj tukaj dela. Očitno mu je hitro postalo dovolj, potegnil je avtomatsko pištolo in ustrelil v zrak mimo mene," se takratnih dogodkov spominja Aleksander Dekleva.
Državni vrh dogodek namenoma zamolčal
A Slovenija za to, kar se je dogajalo na Primorskem, ni smela izvedeti. Vrh države je vse skupaj namenoma zamolčal, priznava takratni minister za informiranje Jelko Kacin: "Nisem ga le zamolčeval, ampak sem ga prikrival. Želeli smo, da se domača in svetovna javnost osredotoči na slovesnost razglasitve samostojne države, saj smo na tem gradili narodno soglasje in svojo prihodnost."
Nepriznavanje dneva vojne pred njenim uradnim začetkom zato nekateri, med njimi tudi predsednik policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko Fabio Steffe, vidijo kot "možnost, da si hoče nekdo prilastiti neke pravice in spreminjati zgodovino."
Ostajajo prepričani, da je 25 let po vojni čas, da zamolčani dan dobi tudi uradno priznanje.
L.B., R.Š.
