Strategija ravnanja z odpadki, ki je bila sprejeta pred štirimi leti, je jasna, toda zdajšnje dogajanje z odpadno embalažo in komunalnim blatom je povsem mimo usmeritev v tem dokumentu, priznavajo na okoljskem ministrstvu. Ena od rešitev je po njihovem sežig odpadnega blata.

Osrednja čistilna naprava v Vrtojbi, s katero upravlja podjetje Vodovodi in kanalizacija iz Nove Gorice, proizvede na leto od 700 do 800 ton posušenega blata. Njegova kurilna vrednost je višja od rjavega premoga, poudarja Mitja Gorjan iz novogoriških vodovodov in dodaja, da so pri snovanju čistilne naprave računali na sežig v cementarni Anhovo: "Mi vsako leto objavimo naročilo. Cementarna očitno ni zainteresirana za sprejem tega blata. Prepričan sem, da je primerno za sežig oziroma za uporabo kot energent."

To gorivo ima nižjo kalorično vrednost od ostalih goriv, ki jih uporabljajo, odgovarja predsednik uprave Salonita Anhovo Julijan Fortunat: "Zato je manj zanimivo za našo proizvodnjo. Vsekakor pa smo pripravljeni sodelovati v rešitvi vseslovenskega problema in ocenjujemo preko palca, da bi lahko bili pri nas rešitev za okrog 25 odstotkov komunalnega blata v Sloveniji."

Komunalno blato je pač tržna dejavnost, menijo na okoljskem ministrstvu. Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte: "Dokler cene na trgu delujejo tako, da je zanimivo, da se lahko blato nekam vozi, tudi v sežig v tujino, potem se pač sežig izvede v tujini. Ko je cena toliko narasla, je to pač postal problem. In potem so potrkali na ministrstvo za okolje in prostor, da naj mi rešujemo to problematiko."

A rešitve še ni. Ena od poti do nje je prerazporeditev komunalnega blata iz skupine odpadkov v energente, predlaga državi komunalno gospodarstvo.

Valter Pregelj