O tem zgovorno priča podatek, da je bilo pred šestimi leti v programe vpisanih več kot 600 dijakov, letos le še dobrih 170. Vrzel na trgu delovne sile zapolnjujejo delavci iz republik bivše skupne države, vendar se tudi ta bazen prazni. Gradbena dejavnost v državi je tako že ogrožena.
Kadrovsko je slovensko gradbeništvo na psu, pravi predsednik sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije Zoran Simčič. Razlog za to pa vidi v propadu velikih gradbenih podjetij v preteklosti. "V tistem trenutku se potem ni več vlagalo v kadre". Na trgu delovne sile gradbenih profilov takorekoč ni. "Slovenskega gradbeništva ni. Ni, da primanjkuje samo zidarjev, tesarjev, železo krivcev. Mislim, da primanjkuje tudi delovodij, inženirjev, visokega kadra."
Na novogoriški območni enoti zavoda za zaposlovanje je trenutno 2970 registriranih brezposelnih oseb, med katerimi pa je gradbenih profilov izjemno malo, pove direktorica Vesna Petric Uran: "Približno štiridest gradbincev, vendar je le polovica takih, ki so zmožni za delo. Vendar so ljudje, ki so starejši in manj zaposljivi na gradbiščih in težjih gradbenih del. Tako, da mi imamo dnevno pet do šest gradbincev, ki jih redno napotujemo k delodajalcem". Pomanjkanje zapolnjujejo tuji delavci, ki pa jih tudi zmanjkuje. Tedensko na novogoriškem zavodu izdajo tri do štiri dovoljenja tujcem. Le ti pa zaradi boljših pogojev in plačila odidejo v druge države. Zoran Simčič ima podjetje z 12 zaposlenimi, brez tujcev. "Nekje še uspevamo, da dobimo tudi mlajše fante in jih priučimo, ker šol tukaj več ni." Zagotoviti pa je treba ustrezne pogoje, od urnikov do plačila. To pa si, dodaja Simčič, lahko privošči razmeroma majhno podjetje z dolgoletno tradicijo.
Južnoprimorsko gradbeništvo tarejo podobne težave: delavcev je premalo, delodajalci si pomagajo s tujo delovno silo, zanimanja za gradbene poklice ni. Lani je bilo objavljenih 1037 potreb po delavcih s področja gradbeništva, s tem, da so se nekatere tudi ponavljale. Povpraševanje po tujih delavcih je zato veliko, pravi direktorica koprske območne službe Zavoda za zaposlovanje Nevenka Bandelj: "Poklic zidarja je uvrščen na listo in zanj ne preverjamo ali obstajajo domači kandidati. Delodajalci lahko brez kontrole trga dela zaprosijo za delovno dovoljenje za tujca." Od nekaj več kot 13 tisoč veljavnih delovnih dovoljenj v Sloveniji se jih je lani kar 35 odstotkov nanašalo na gradbeništvo. Med razlogi za razmeroma veliko število brezposelnih sta med drugim sezonska narava dela in tudi starostna struktura. "Gre predvsem za starejše delavce; kar tretjina vseh je starejša od 60 let."
Predsednica sekcije gradbincev pri koprski območni obrtno-podjetniški zbornici Rada Vidic za pomanjkanje delavcev med drugim krivi predolge postopke za pridobitev delovnih dovoljenj, za slab vpis v poklicne šole pa tudi starše. "Starši premalo spodbujajo svoje otroke za poklicne šole, ker še vedno prevladuje miselnost v smislu uči se, da ti ne bo treba delati. Mislijo, da obstajata samo kramp in lopata, vendar je današnja tehnologija napredovala tudi v gradbeništvu." Delavcem je treba, po besedah Rade Vidic, zagotoviti predvsem boljše delovne pogoje. "Motivacija je dober medsebojni odnos, plača in podpiranje pri dodatnem izobraževanju na vseh področjih."
Družinska podjetja imajo s kadri običajno manj težav kot večje družbe, tako eni kot drugi pa opozarjajo na podcenjenost in zahtevnost gradbene panoge ter ostro konkurenco. Strokovno znanje delavcev iz tujine je po besedah delodajalcev pogosto zelo pomanjkljivo.
Ingrid Kašca Bucik in Jasna Preskar
