Profesor Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere in dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici, je na vprašanje, kakšen zrak dihajo na Goriškem, povedal: "Poleti je zrak v redu, pozimi pa ne. To ni specifično za Goriško. Pozimi je pač atmosfera veliko bolj stabilna in ko pridobivamo energijo za ogrevanje hiš, ko se premikamo z avtomobilom, izpuščamo tanko plast in pozimi je zrak onesnažen. Najpomembnejša vira onesnaženja sta ogrevanje hiš na drva in promet."

Goriška sicer izstopa zaradi edine delujoče cementarne v Sloveniji. Raziskave, ki so jih v občini Kanal ob Soči predstavili ob koncu lanskega leta, so pokazale, da je onesnaženje, ki ga z delci PM 10 povzroča Salonit v srednji Soški dolini, veliko manjše v primerjavi s kurjenjem drv. To pomeni, da kurjenje drv prispeva približno 35 odstotkov k delcem PM 10, izpusti iz Salonita pa pet, razlaga Močnik. Vendar pa zadnji odstotek veliko bolj vpliva na zdravje, poudarja: "Slabo vplivajo, oksidirajo, povzročajo oksidativni stres, kar so tipično vnetni procesi. Ti sledijo v telesu, kronična izpostavljenost pa vodi do bolezni pljuč, krvožilnih in nevroloških bolezni."

Katere pa so pozitivne strani bivanja na Goriškem v luči onesnaženosti zraka? Močnik odgovarja: "Goriška ima srečo, da je malo topleje in je ogrevalna sezona krajša, kar pomeni, da se krajši čas diha onesnažen zrak."

V Ilirski Bistrici že dolga leta opozarjajo na slab zrak, ki ga dihajo

Življenje na Ilirskobistriškem greni tudi lesni prah iz tamkajšnje tovarne Lesonit. Ob objavi namere, da bi lastnik rad pridobil okoljevarstveno dovoljenje za tretjino večji obseg proizvodnje, so se spomnili neizpolnjenih obljub izpred 15 let in se povezali v civilno pobudo.

Dosegli so, da je Agencija RS za okolje januarja v Ilirski Bistrici oziroma Rečici postavila merilni napravi, ki spremljata trdne delce. Prva, avtomatska naprava, je nameščena v bližini tovarne, onesnaženje, ki se ga lahko spremlja prek spleta, pa beleži vsako uro. Druga, kjer se zbirajo prašne usedline, je nameščena v mestu. Mojca Mejak, Eko Bistrc: "Zaenkrat nimamo še zaključkov, neki vrhovi pa se kažejo dnevno. Presegamo včasih, povprečna vrednost je 50 PM10 delcev, mi pa imamo včasih tudi vrednost 147."

Občina, ki postopke pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja budno spremlja, ima v novem proračunu sredstva, namenjena izboljšanju kakovosti okolja. To je obremenjeno tudi zaradi individualnih kurišč in geografske lege, zaradi katere se onesnažen zrak zadržuje v kotlini. Župan Gregor Kovačič: "Občina se tega problema dobro zaveda, zato je resno pristopila k ugotavljanju stanja okolja ter k izboljšavam, ker se nam zdi, da je to pomembno na kvaliteto življenja občanov. In vpliva tudi na ostale segmente."

V civilni pobudi v prihodnosti pričakujejo še podrobnejše raziskave, pravi Mejakova: "Trenutno smo dobili tudi poročilo odbora za okolje pri zdravniški zbornici, kjer je navedeno, kaj naj bi meritve konkretno zajemale." Vsekakor pa morajo trenutne meritve trajati najmanj leto dni.

Naj sklenemo z nasvetom Griše Močnika Primorcem: "Najčistejši zrak je, ko piha burja." Takrat je najbolje dati kapo na glavo in iti na sprehod.