Revizorji so pregledali triletno obdobje poslovanja Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev, tako imenovanimi IPS-i. V končno poročilo so med drugim zapisali, da po njihovem Luka Koper ne razpolaga z aktualnim strateškim dokumentom, v katerem bi podrobno opredelila poslovni model teh storitev. Zato, pišejo revizorji, ni na razpolago podrobnejših argumentov o tem, koliko pristaniških storitev bi bilo treba oddati v zunanje izvajanje.

V Luki pogrešajo smernice določanja cen in primerjalno analizo cen pristaniških storitev, izpostavljajo pa tveganja zaradi legalnosti samega modela IPS. A tu revizija ni zelo določna: omenja namreč »veliko sistemsko tveganje družbe«, saj tak model po njihovi oceni verjetno krši slovensko delovno-pravno zakonodajo. O tem namreč na upravnem sodišču ravnokar poteka spor, ki še ni končan.

Revizorji pogrešajo in problematizirajo tudi nadzor nad IPS-i. Pozitivna pa je ugotovitev, da so se interne politike in postopki v triletnem obdobju pomembno spremenili. Zlasti so razvidne spremembe pri vpeljavi novih postopkov pri poslovanju. Kljub temu se revizorjem zdi, da je Luka še vedno izpostavljena tveganju izgube ugleda zaradi potencialnih koruptivnih in neetičnih praks s strani IPS-ov ali njihovih podizvajalcev. Obregnili so se tudi ob postopek izbiranja brez javnega zbiranja ponudb.

Luka je v zadnjem času sicer spremenila način, in IPS-e išče z javno objavo. Prav te dni je objavila javno povabilo, v katerem išče ponudbe za opravljanje luško-transportnih storitev pri pretovoru razsutih in sipkih tovorov.

Ugotovitev revizorjev luška uprava še ni komentirala. Revizija bi lahko bila po nekaterih informacijah povod za izrekanje o zaupnici vodstvu koprske družbe. A te točke na dnevnem redu decembrske skupščine zaenkrat ni.

Lado Bandelj