Srdan Golubović v svojih delih predstavlja politično-ekonomske sisteme, ki za seboj puščajo pokopališča usod posameznikov in njihovih idealov. Foto: Kinoatelje

V vseh letih podeljevanja nagrad je Golubović tisti, ki se je zagotovo najbolj približal viziji ustanovitelja Festivala, Darku Bratini, je povedala programska selektorica Patricija Maličev. Nagrado namreč že 21 let podeljujejo tistim avtorjem, ki nastavljajo ogledalo družbi, v gledalcu pa vzbudijo priložnost za poglobljen razmislek o aktualnih družbeno-političnih vprašanjih.

"Srdan je eden od tistih avtorjev, ki, za razliko od svoje generacije, pa tudi od avtorjev, ki so nekoliko starejši, ni snemal film o vojnah. Njega je zanimalo, kaj so vojne pustile na območju nekdanje Jugoslavije. V svojih štirih filmih je zbiral protagoniste, večinoma moške, ki so utrpeli posledice vojne, korupcije, krivice s strani države in jih nekako pustil, da sami odreagirajo na to, kar se dogaja."

Golubovićev film Oče je na letošnjem Berlinaru prejel nagrado občinstva za najboljši igrani film in nagrado ekumenske žirije. Nastal je po resničnih dogodkih, v ospredju zgodbe je Nikola, ki mu zaradi revščine odvzamejo otroke, razlaga Golubovič.

"To je film o človeku, ki je prehodil celo Srbijo - od svoje male vasi do Beograda in iskal pravico. To je zgodba o človeka, ki je izgubil vse, tudi svoj čas in postal nekdo, ki mu je uspelo vrniti edino stvar, ki mu je v življenju še ostala in to je dostojanstvo."

Nagrada Darko Bratina mu pomeni veliko. Predvsem zato, ker ustanovitelja Festivala povezuje z vrednotami, ki so blizu tudi njemu.

V Sloveniji, Hrvaški in Srbiji imamo, na žalost, podobne probleme. In sebe vidim kot nekoga, ki ima nalogo, da te družbene probleme in vlogo malega človeka v tej družbi izpostavi.

Srdan Golubović

"Rojen sem v Jugoslaviji. Odraščal sem v Novem Beogradu, v ulici Palmira Toljatija, ki morda najbolj odraža koncept Jugoslavije. Moj oče je bil komunist, jaz sem to podedoval. Zame je Darko Bratina simbol – po eni strani zaradi ljubezni do filma, po drugi pa zaradi njegovega levičarsko-socialnega angažmaja. Prav to dvoje je nekaj, kar poskušam prikazati v svojih filmih. Zato mi ta nagrada veliko pomeni. In še zaradi nečesa. Nisem režiser, ki je s prvim ali drugim filmom imel velik uspeh. Svojo kariero sem delal počasi. Nisem se osredotočal na uspehe in nagrade. Pomembno mi je bilo, da bo vsak naslednji filmi prikazoval odsev družbe, v kateri živim. Ne mislim, da se naši družbi razlikujeta. V Sloveniji, Hrvaški in Srbiji imamo, na žalost, podobne probleme. In sebe vidim kot nekoga, ki ima nalogo, da te družbene probleme in vlogo malega človeka v tej družbi izpostavi."

Čezmejni festival Poklon viziji se bo do nedelje selil po različnih krajih. Poleg Nove Gorice in Gorice bo režiser z ekipo Kinoateljeja obiskal še Špeter, Izolo in Trst. Jutri tudi Ljubljano, kjer bo premiera filma Oče.

Nataša Uršič