Vzroki, da nekdo na dan volitev ostane doma, so različni. Dejstvo je, da vedno manj ljudi bere časopise oziroma spremlja informativne oddaje na televiziji in radiu. To še posebej velja za mlajšo generacijo, kjer je koncentracija omejena na nekaj deset sekund, toliko, kolikor traja kratek video na družbenih omrežjih. Kljub relativno dolgi kampanji nekateri niso znali našteti kandidatov za župana v svoji občini.

Po drugi strani se je politični primitivizem, ki smo mu že nekaj časa priča v državnem zboru, marsikje preselil tudi na lokalno raven. V Piranu, na primer, so imeli na voljo kar 13 kandidatov za župana, pa je bila volilna udeležba kljub temu med najnižjimi v državi. Očitno so tudi tam ljudje naveličani nenehnega kreganja brez rezultatov. Tudi v Kopru so volivci že v prvem krogu izbrali bolj strpnega kandidata, pa čeprav ne manjka tistih, ki mu očitajo neučinkovitost.

Marsikje so se letos dodobra premešale karte pri sestavi občinskih svetov. Nekaterim županom ne bo lahko, saj bodo težko sestavili učinkovito koalicijo in bodo zato morali iskati podporo pri posameznih projektih. Še bolj kot to bo pomembno sodelovanje med občinami. Ustanovitev pokrajin se spet odmika, pri uresničevanju velikih razvojih projektov pa ne bo šlo brez povezovanja. Če torej želimo ljudi spet pripeljati na volišča, povečati politično aktivnost in dvigniti raven komuniciranja, naj bodo župani in občinski svetniki naš prvi zgled.