Splošna bolnišnica Izola se že več let sooča s pomanjkanjem kadra. Zdravniške vrste še uspe dopolniti, medtem ko je stanje na področju zdravstvene nege že kritično. Težavo rešujejo z nadurami in povečanim obsegom dela. Privabiti poskušajo tudi kolegice, ki so že v pokoju. Z neprestanimi razpisi v javnih občilih kot kaže niso neuspešni. Predsednica sveta zavoda, Maja Praček:

"Pomanjkanje zdravnikov ni več tolikšno, ker uspejo pridobiti kadre za pomoč iz ostalih bolnišnic. Na nivoju zdravstvene nege pa kadrov ni. Ni interesa."

Finančno stanje bolnišnice je bolj stabilno, presežka prihodkov nad odhodki je sicer manj kot v preteklih obdobjih:

"Nekje v višini 170.000 evrov, skladno tudi z navodili, ki so jih prejeli iz Ministrstva za zdravje. Polletni izkaz je prikazan na takšen način, da so upoštevana že sredstva, ki jih bo bolnišnica prejela iz proračuna in pa sredstva, ki se jih je porabilo za nabavo osebne varovalne opreme."

Pristojnemu ministrstvu in Zavodu za zdravstveno zavarovanje so o tem že poročali. Koliko predvidoma dobi vsak zavod po epidemiji, bo znano v teh dneh.

"Pričakujejo se sredstva v višini 120 tisoč evrov."

Kljub izpadu zaradi Covid-a je realizacija programa trenutno 83-odstotna. To je zadovoljivo, meni Pračkova:

"Bolnišnica je takoj junija meseca začela s posebnimi programi in dodatnimi operacijami, tako da ,kljub temu, predvidevajo doseči začrtano realizacijo."

O škodi, ki jo je bolnišnici povzročilo neurje, direktor Radivoj Nardin ni želel govoriti. Prihodnji teden bo o njegovi pogodbi za delo na mestu v. d. direktorja šempetrske bolnišnice odločal tamkajšnji svet zavoda. Bolnišnični sindikat Fides ga je namreč prijavil Inšpektoratu za javni sektor, saj trdi, da je pogodba nična.

Mateja Brežan