S spremembo omenjenega zakona bi lahko legalizirali nelegalne prakse preskrbe s pitno vodo več kot tisoč prebivalcev v občini Kanal ob Soči, so bili prepričani v civilni iniciativi Danes. "Zelo je pomembno, da se je ta člen umaknil. Tukaj se je pokazalo, kako pomembno je, da se civilna družba oglaša in opozarja na probleme," je umik spornega člena komentiral Miha Stegel iz omenjene iniciative.

Vendar pa še zdaleč ni dovolj, da je država umaknila le omenjeni člen, je oster Uroš Macerl iz Eko Kroga. V noveli zakona namreč še vedno ostaja predlog, ki bi po njegovem mnenju spreminjal posege v priobalna območja. "Prej so bile jasno postavljene omejitve koliko blizu rek, jezer, obale se lahko zida, kaj se lahko zida, zdaj pa so tam izjeme, od turističnih objektov do parkirišč, cel spisek glasbenih želja, če lahko tako rečemo, kaj bi se tam lahko delalo. S tem se dosti bolj na široko odpira vrata zasebnemu kapitalu in se ga spušča na območja, kjer se prej ni smelo graditi."

Da bi tako škodljiv člen morali umakniti iz novele zakona o vodah, meni tudi naravovarstvenik iz Izole Robert Turk. "Mislim, da je popolnoma nesprejemljivo, da bi se na naravno ohranjenih delih obale karkoli gradilo in je precej nesprejemljivo, da se na pozidanih delih obale dodatno obremenjuje morje in morsko obrežje, da bi nastalo recimo to, kar se je zdaj zgodilo v 'semedelskem' zalivu ali načrtovanje otoka ali valobrana pred Izolo."

Vsi sogovorniki pa opozarjajo, da bi zakon o vodah lahko spreminjali le skozi temeljito javno obravnavo, v katero bi bili vključeni stroka in civilna družba.

Nataša Uršič