Glasba mu je bila položena že v zibelko, v domačem Kanalu ob Soči je pri enajstih letih kot zborovodja in organist nadomestil očeta, ki so ga okupatorji odgnali v koncentracijsko taborišče. Občasno je v Gorico zahajal na lekcije k Emilu Komelu, dirigiranje je študiral na Akademiji za glasbo v ljubljani. Vodil je Mestni simfonični orkester v Dubrovniku, dirigiral v Slovenski filharmoniji in praktično vsem tedanjim jugoslovanskim orkestrom.

Z dirigentsko paličico je zaznamoval Simfonični orkester RTV Slovenija. Anton Nanut se je zapisal v sam svetovni vrh dirigentov, kar potrjujejo številne nagrade in sodelovanja z izjemnimi solisti, kot so sta bila Rostropovič in Dubravka Tomšič Srebotnjak.

Ustanovil je zbor primorskih študentov, ki so ga poimenovali po Vinku Vodopivcu.

Maestro s presežki
Anton Nanut je ustvaril izjemno mednarodno in zavidljivo glasbeno kariero. Dirigiral največjemu številu tujih orkestrov, posnel največ zgoščenk, izvedel največ slovenskih del; je tudi edini, ki je dirigiral in posnel vse Mahlerjeve simfonije, najzahtevnejšo Osmo celo trikrat, večkrat pa je dirigiral tudi Beethovnovo Deveto, tudi v tujini.

Močna, umetniško celovita in v svojem nastopu prepričljiva dirigentska osebnost je doživela tudi plodno studijsko dejavnost, ki je posneta na skoraj dvesto nosilcih zvoka. Tako so zapisali v obrazložitvi Prešernove nagrade, ki jo je maestro prejel leta 2011. Kronala je več kot pol stoletja dolgo umetniško pot dirigenta, a tudi pedagoga in kulturnega delavca. Z ustanovitvijo Mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi je veliko prispeval k uveljaviti slovenske glasbe ter k oblikovanju enotnega kulturnega prostora.

Bil je spoštovan in častni občan občine Kanal ob Soči, kjer se bodo od njega poslovili v nedeljo.