Skupna nominacija osmih držav z naslovom 'Tradicije reje lipicancev' temelji na širokem spektru kulturnih in družbenih praks, znanj, veščin, ustnih izročil, praznovanja in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev, pojasnjuje Špela Spanžel z Direktorata za kulturno dediščino, ki je v imenu ministrstva za kulturo vodila pripravo obeh nominacij: "Predvsem gre za povečano zavedanje, da tudi pri reji lipicancev ne govorimo samo o konju, ampak govorimo predvsem o nosilcih, se pravi o ljudeh, strokovnjakih, lokalnih skupnostih, ki živijo s temi konji na najrazličnejše načine."

Naša država se za vpis reje lipicancev na Unescov seznam poteguje skupaj Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo in Slovaško, za vpis čebelarstva pa samostojno: "Po našem vedenju se čebelarstvo v nobeni drugi državi ne izvaja s toliko različnimi kulturnimi pomeni in praksami."

Pozitivna ocena Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine vliva optimizem, je dodala Spanžel: "Po strokovni oceni je običajno, da medvladni odbor sledi temu priporočilu. Seveda pa vpis ni konec dela, se pravi, vpis ne bo cilj sam po sebi. V resnici gre za potrditev nekega dela, ki teče že desetletja, če ne stoletja, in ki je potem odprto tudi v prihodnost."

Slovenija ima na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva že štiri enote nesnovne dediščine: Škofjeloški pasijon, obhode kurentov, kekljanje čipk ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa osmih držav.