
Čeprav se na ribolov v mednarodne vode danes občasno odpravlja zgolj nekaj slovenskih ribičev, je ta možnost pomembna tudi z vidika njihovega preživetja.
Ribiči danes izvajajo ribolov predvsem znotraj slovenskega teritorialnega morja. Ko pa je rib v naših vodah manj, ali ko se večje količine pojavijo v mednarodnih vodah, jim je seveda v interesu, da se lahko na ribolov odpravijo tudi na odprto morje. Koprski ribič Matjaž Radin izpostavlja zaskrbljenost ob možnosti, da bi slovenski ribiči ob razglasitvi izključne ekonomske cone ostali omejeni zgolj na slovensko morje.
Radin izpostavlja zaskrbljenost ob možnosti, da bi slovenski ribiči ob razglasitvi omenjene ekonomske cone ostali omejeni zgolj na slovensko morje: "Še posebej s to arbitražno mejo dejansko nimamo morja, kot ga imajo Italijani in Hrvati. Smo omejeni, zato ribištvo tudi vsa ta leta ni napredovalo, ker ni bilo nobene sigurnosti. Imeli pa smo mednarodne vode za, recimo temu neko banko, da bi se v primeru nesreče, če bi se kaj zalomilo v tem našem koščku morja, če bi se kar koli tukaj zgodilo, nam je ostalo upanje, da bi lahko šli delati tja."
Po podatkih Uprave za pomorstvo je od 140 registriranih ribiških plovil danes sicer le pet takšnih, ki imajo ustrezno registracijo za mednarodne vode. Stroški ribolova v omenjenih vodah so visoki, pa tudi rib je v našem morju za enkrat še dovolj. Ni pa nujno, da bo vedno tako. Zato je ribolov izven slovenskih teritorialnih voda pomemben tudi dolgoročno. Svetovalec pri Zavodu za ribištvo, Aleš Bolje, poudarja: "Ker s tem lahko omogočimo potencialnim ribičem v prihodnjih letih ali desetletjih, da imajo možnost, da bi lovili v tem delu Jadrana. Ribiči pričakujejo, da bo Slovenija svojima sosedama izpostavila vprašanje ribolova in ga predvsem poskušala rešiti."
Radin pa dodaja: "Upam, da bo vlada vsaj izpogojevala, da izključna gospodarska cona ne bo veljala za nas in da bomo lahko šli v tisti predel delati."
Glede na območje mednarodnih vodah, kjer lovijo slovenski ribiči, še dodaja Bolje, bi si Slovenija ob razglasitvi izključne ekonomske cone na zaprtem Jadranu morala prizadevati za dvostranski dogovor predvsem s Hrvaško.
Lea Širok