Pot od Lipe proti stari vojaški železnici Dutovlje-Kostanjevica, ki so jo v 1. svetovni vojni zgradili za oskrbo severnega dela bojišča. Tudi po njej naj bi potekala protipožarna pot. Na fotografiji je na desni stran suhozid, na levi že porušen zaradi širjenja poti. Foto: Radio Koper

Domačini v Kostanjevici na Krasu še vedno podoživljajo strah in občutke nemoči, ko je ogenj obkrožil vas. 66-letnega Branka vprašamo, kdaj je bilo najhuje: "Ko so nas izselili, ko smo morali iti od doma, ko je bilo vse v dimu." Sam pravi, da Krasa, kot ga je poznal, ne bo več videl: "Vsaj naša generacija ne, ker jih imam zdaj že 66."

V treh prizadetih občinah je pogorelo 37 kvadratnih kilometrov površin. Sanacija Krasa se je že začela s pogozdovanjem in sajenjem, večina dela pa je načrtovana v prihodnjih dveh letih.

Koliko pa so domačini vpeti v sanacijo Krasa? Na ministrstvu za kmetijstvo, kjer so do 13. decembra zbirali pripombe in predloge k Načrtu sanacije gozdov poškodovanih v požaru, so nam povedali, da so prejeli 145 pripomb. Med njimi tudi s strani Krajevne skupnosti Temnica in drugih prebivalcev Krasa. V njihovem imenu je Nataša Kolenc izpostavila, da se težko strinjajo z ugotovitvijo iz Načrta, da gozd na Krasu nima pomembne socialne funkcije. Drugače povedano, da za ljudi ni pomemben. To ne drži, pove Kolenčeva: "Da imamo razpredeno mrežo naselij, da imamo med naselji zgodovinske stare poti. Večinoma obrabljene s kilometri suhozidov, ki so bili leta 2018 prepoznani kot tako fascinantni, da so bili vpisani na seznam Unesca, da ljudje v to krajino prihajajo, hodijo, se sprehajajo, rekreirajo. Težko se strinjaš s trditvijo, da ta krajina za ljudi nima pomena." Da se suhozidi med sanacijo že rušijo, smo opazili, ko smo se iz vasi Lipa odpravili proti stari vojaški železnici Dutovlje-Kostanjevica. Na eni strani jih ni več. Podobna žalostna usoda zaradi širjenja protipožarnih poti za potrebe gasilcev najbrž čaka še druge. Kolenčeva še meni, da je eden večjih problemov Krasa, ki v Načrtu ni upoštevan, prekomerno zaraščanje. "Ustrezen protipožaren ukrep bi bil v resnici zmanjševanje površine gozda oz. teh zelo gorljivih površin."

Na Ministrstvu za kmetijstvo so nam povedali, da bodo od 145 prejetih pripomb oz. predlogov k Načrtu sanacije gozdov v požaru upoštevali 33 mnenj, 22 delno, 57 pa jih ne bodo upoštevali.