S tem želijo poudariti njun pomena za zdravje, opozoriti na škodo, ki jo delamo z odpadno hrano ter spodbuditi večjo odločnost k bolj pravičnemu, trajnostnemu in učinkovitemu prehranskemu sistemu.

Letošnje leto bo tako v znamenju številnih promocijskih aktivnosti in ozaveščanja potrošnikov o pomenu uživanja sadja in zelenjave, o prehranski varnosti in samooskrbi ter nujnem doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Kako je v Sloveniji? Leta 2019 je Slovenec porabil letno 117 kg zelenjave in 75 kg sadja. Imamo 32 avtohtonih ter 17 tradicionalnih sort sadja in zelenjave, Ptujski luk je prva slovenska zelenjava, zaščitena pri Evropski uniji, sektor sadja je vstopil v nacionalno shemo Izbrana kakovost Slovenija. S pridelavo in samooskrbo v Sloveniji na nekaterih področjih dobro sledimo, vendar ne pri zelenjavi in sadju. Kmetijski minister Jože Podgoršek: "Najbolj alarmantno nizka je generalno pri svežem sadju in zelenjavi."

Ob zavedanju stanja, ki se je posebej pokazalo ob epidemiji, so že sprejeti nekateri ukrepi, pravi Podgoršek: "Pospešujemo postavitev rastlinjakov z nekaterimi olajšavami in pohitritvami samih gradbenih in ostalih dovoljenj. Ravno tako pri rabi geotermalne energije za ogrevanje teh rastlinjakov."

To so usmeritve, slovensko kmetijstvo pa čaka izziv za prihodnje programsko obdobje, se zaveda minister: "Pospeševati rastlinski del v tistem delu, kjer smo najslabše samooskrbni."

Temu bo seveda morala slediti politika razpisov in subvencioniranja. Obenem pa bodo potrošniki morali sprejeti dejstvo, da sta sadje in zelenjava nepravilnih oblik prav tako dobra in zdrava, morda še bolj, ker sta pridelana doma in brez vzpodbujevalcev.

Ingrid Kašca Bucik