V organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapsa je minuli teden v Centru mladih v Kopru predaval zdravnik nevrolog in profesor doktor Anton Grad. Predstavil je migreno, ki je kompleksna motnja v delovanju možganov, glavobol pa je zgolj njen prevladujoči simptom.

"Znaki se pojavljajo že tri dni prej, ko občutimo morda motnje koncentracije, smo utrujeni, imamo neko željo po hrani. Potem je drugi del, ki ga ima morda ena tretjina ljudi in mu rečemo avra. To je po navadi motnja vida. Ali pa celo ne moremo govoriti ali nam ohromi roka. Sledi glavobol, ki lahko traja tudi do tri dni. In tudi, ko glavobol poneha, smo utrujeni in ne zmoremo dela."

Migrena je na šestem mestu po vzrokih za bolniško odsotnost:

"V evropski skupnosti izgubo zaradi migrene ocenjujejo na 27 milijard evrov. Prevalenca pa je taka: 18 odstotkov žensk in 6 odstotkov pri moških."

O pogosti migreni govorimo takrat, ko jih je več kot 10 na mesec. Obisk pri zdravniku običajno ni potreben, se je pa z njim dobro posvetovati, če kakovost življenja občutno pade. Tipična migrena sicer ni povezana z drugimi boleznimi, še pravi Grad in dodaja:

"Je pa neka povezava z anevrizmo, gre za razširjenje žile, tako da velikokrat opravimo tudi slikanje žil."

Med sprožilci migrene so občutljivost na vreme in na močno svetlobo, hormoni, sprememba ritma spanja, lakota. V pomoč so blagi analgetiki, a še prej je dobro poskusiti z drugimi metodami:

"Z dodatki, kot je magnezij, Q10. Tudi s počitkom, z akupunkturo."

V družini, kjer ima nekdo migreno z avro, je 4-krat večja možnost, da bodo njegovi sorodniki v prvem kolenu tudi imeli migreno. Če je brez avre pa približno 2-krat.

Mateja Brežan