Foto: Reuters

Kljub temu, da trenutno osnovnošolci še uživajo v podaljšanih jesenskih počitnicah, nas je zanimalo, kako se z delom na daljavo spopadajo učitelji.

Tanja Debenjak je profesorica angleščine, ki uči osnovnošolce predmetne stopnje na novogoriški Osnovni šoli Frana Erjavca. Povedala je, da so se na delo od doma začeli pripravljati že poleti. Šola je vsem tistim učiteljem, ki so bili brez računalnikov, priskrbela ustrezno opremo, in pripravila poenotena navodila za šolanje na daljavo. Snov podajajo preko skupinskih videokonferenc, zadolžitve objavljajo v spletno učilnico. "Učenje na daljavo je bistveno bolj zahtevno," pravi Debenjakova: "Težje je podajati snov, ocenjevati in ohranjati stik z učenci."

Prav slednje je glavna razlika med poučevanjem v učilnici in tistim na daljavo. "Pri tem se moraš še bolj potruditi, da otroka ne izgubiš, da mu daš vedeti, da si ob njem, da ga spremljaš pri tem procesu. Naš delavnik se raztegne v večerne ure, tudi v vikende."

Več je usklajevanja z družinskim življenjem. "Velikokrat imamo tudi učitelji svoje šoloobvezne otroke in moremo še njim pomagati. Ampak to je tudi po eni strani dobro, ker imamo možnost videti, kako poteka delo tudi za starše, ne samo za učitelje."

"Izzivov je precej," dodaja Tanja Debenjak, "predvsem glede ocenjevanja znanja. Želimo si, da bi ministrstvo podalo neke enotne smernice, da bi se zmanjšale razlike med učenci."

Debenjakova veliko raje dela v neposrednem stiku z učenci, vendar pravi, da bo v primeru nadaljnjega šolanja na daljavo to nekakšen popravni izpit za pomanjkljivosti iz spomladanske epidemije.

Karin Zorn Čebokli