Od 1. junija lani so nekatere upravne enote zasute z brskanjem po arhivih: lastniki, ki se odločajo za prodajo, morajo imeti dokaz o izdanem gradbenem in uporabnem dovoljenju. Novogoriška upravna enota je denimo od junija lani dobila 673 vlog za vpogled v arhivsko dokumentacijo. V piranski enoti se je število vlog povečalo za 60 odstotkov, v sežanski so jih prejeli 139. V Ajdovščini pa velja specifična situacija: od poletja so prejeli le nekaj zahtev in to pripisujejo dogajanju pred leti, ko so pri ljudeh zaznali paniko in prejeli 4000 zahtev.

Tudi notarji so se že uprli, da ne morejo prevzeti odgovornosti za ugotavljanje skladnosti dovoljenj in dejanskega stanja nepremičnin. Opozarjali so, da je lani sprejeta zakonodaja neživljenjska in bo da vplivala na nepremičninski trg. A slišati je bilo tudi mnenja, da je skrajni čas, da se lastnike prisili v pravno urejanje nepremičnin. Ministrstvo za okolje in prostor je prisluhnilo pripombam in pripravlja spremembo gradbenega zakona. Od upravljavcev, notarjev in pooblaščenih inženirjev ter drugih oseb po novem ne bi več zahtevali, da preverijo obstoj dovoljenj, državni sekretar Aleš Prijon:

"Po novem naj bi preverili obstoj gradbenega in uporabnega dovoljenja in če kateri od dokumentov manjka, bi stranko opozorili, tudi na posledice. Nični bi bili samo tisti posli, za katere je bil izdan inšpekcijski nadzor, ki je vpisan v zemljiško knjigo."

Banke, ki se želijo izogniti financiranju črnih gradenj, pred odobritvijo posojil dovoljenja še vedno zahtevajo. Nepremičninski posredniki menijo, da morajo potrdila urejati lastniki nepremičnin.

V času gospodarske rasti se upravne enote soočajo tudi s povečanih številom vlog za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ponekod, denimo na koprski upravni enoti, jih zato rešujejo dlje, kot predvideva zakonodaja. Priporočen rok je dva meseca od vložitve popolne zahteve, v Kopru pa traja več kot po leta.

Tjaša Škamperle