Pomanjkanje kadrov bo največja ovira za razvoj turizma, ugotavlja turistična strategija. Delavci bežijo iz panoge, mladi se zaradi slabih delovnih pogojev in nizkih plač za gostinsko- turistične poklice ne odločajo. Vrtimo se v krogu, pravi moderatorka okrogle mize, Maja Uran Maravić:

»S prstom kažemo na gospodarstvo, gospodarstvo kaže na izobraževalni sistem, vsi skupaj pa na državo. Enkrat bomo morali to presekati.«

Z vprašanjem, kako do ustreznih kadrov, so se ubadali tudi v portoroških hotelih Life Class. Odločili so se za lastno akademijo, pojasnjuje vodja kuhinj, Borut Jakič:

»Lastna šola je največ vredna; sam veš, kaj razvijaš, sam selekcioniraš. Se mi zdi, da je to najboljši vložek.«

Vlaganje v zaposlene se obrestuje, pritrjuje tudi generalna sekretarka Sindikata gostinstva in turizma Slovenije, Karmen Leban.

»Pomembno je, da zaposleni vejo, da so tukaj v službi, to je moje podjetje, tu me cenijo in bodo vame vlagali, tudi z izobraževanjem, da bom dosegel več in da bom plačan dobro za to, kar delam.«

Realnost je pogosto drugačna. Povprečna plača natakarja v hotelirstvu znaša 1050 evrov bruto za 240 ur dela. Draga Kepeš iz družbe Kaval group meni, da bi morala ukrepati država: »Plače so take, kot so. Mi s turizmom veliko prispevamo, zato bi bilo prav, da se razmisli o davkih. Da se ti malo znižajo.«

Vsi, z izjemo ene udeleženke okrogle mize, so se tudi zavzeli za ponovno regulacijo poklica.

Jasna Preskar