Letošnja pozeba je bila po sedanjih ocenah škode hujša od vseh dosedanjih. O njeni višini pa je zaenkrat še preuranjeno govoriti. Gotovo pa je, da bo slovenskega sadja zelo malo, zato bodo nujni ukrepi za pomoč sadjarjem, obenem pa tudi sistemske rešitve za prihodnje. Nastalo situacijo bodo reševali z interventnim zakonom, pojasnjuje minister Jože Podgoršek. "Bomo pomagali tistim kmetijam, ki so zakupniki državnih zemljišč in so utrpeli škodo, da bi šli v znižanja ali celo v odpis zakupnin."

Obenem bodo Upravi za zaščito in reševanje predlagali, da izvede popis škode po vsej državi, da bi kasneje lahko upravičencem odpisali prispevke za pokojninsko zavarovanje. Za kmetije, ki zaradi nedelujočega zadrževalnika Vogršček, ki je v sanaciji, ne morejo oroševati, pa predvidevajo odpis stroškov vzdrževanja sistema.

Na Goriškem in Vipavskem je po zadnji pozebi stanje slabše kot ob prejšnjih pozebah, je po ogledu povedal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Anton Harej. "Ocenjujemo, da bo škoda bistveno višja, prizadete so predvsem nižinske lege, od 80 do 100 odstotkov, nekaj malega bo ostalo na višini."

Najbolj so prizadeti koščičarji, med 90 in 100 odstotki, pečkarji in jagodičevje nekoliko manj. Najhuje je v Vipavski dolini. Direktor Novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda Branimir Radikon: "Skoraj v celoti so pozeble marelice, breskve, češnje, tudi kakiji, tako da škoda je kar precejšnja."

Sadjar Radovan Štor iz Velikih Žabelj bo ostal brez pridelka. O pričakovanjih glede pomoči s strani vlade je jasen: "Pričakujemo konkretno finančno pomoč kmetijskega ministrstva in v bodoče pričakujemo od ministrstva in zavarovalnic omogočanje zavarovalnih premij."

Zavarovalne premije pa so že druga zgodba, vendar bo v to kislo jabolko nujno ugrizniti.

Ingrid Kašca Bucik