Kmetovanja brez znanja v današnjem času ni več. Potrebe po poklicni usposobljenosti na kmetijah so zato iz leta v leto večje, vendar pa kmetijski poklici niso evidentirani kot deficitarni in zato tudi ni štipendij iz javnih sredstev.

Kmetijske programe na biotehniški šoli v Šempetru obiskuje kar polovica od skupno 400 dijakov. Le redki imajo za šolanje štipendijo, razen tistih, ki so si pridobili Zoisovo. Kmetijski poklici so namreč izvzeti iz evidentiranja deficitarnih, pojasnjuje ravnateljica Barbara Miklavčič Velikonja.

"Predvsem zaradi ene posebne metodologije ti poklici niso zajeti pri zavodu za zaposlovanje, kajti gre za bodoče kmetovalce, ki se lahko samozaposlijo in ostanejo doma. Prav zato jih tudi ni v javnem razpisu za dodelitev štipendij."

Kljub temu se zanimanje za kmetijske poklice iz leta v leto povečuje, saj je bilo pred desetimi leti kar tretjina manj dijakov na šoli kot zdaj. Miklavčičeva meni, da bi morali s strani države tem dijakom zaradi pomena panoge priznati nek poseben status in dobiti vir financiranja za štipendiranje. Obstaja pa še druga možnosti, pravi:

"In sicer povezati lokalne skupnosti, ki bi uvedle možnost štipendiranja dijakov, bodočih nosilcev kmetijske dejavnosti na podeželju. Problem v tem načinu vidim le, da naša šola zajame dijake od Bovške, Koprske, celotno Vipavsko dolino, Idrsko, Goriška Brda. Kako povezati vse te župane, oziroma lokalne skupnosti, da bi dobili pot z vzpodbudo tem dijakom."

Čeprav se zaradi tega manjka mladi vseeno odločajo za kmetijske poklice, pa bi finančne spodbude brez dvoma število dijakov še povečale, kar bi bilo zelo dobro za celotno slovensko kmetijstvo, je še prepričana Barbara Miklavčič Velikonja.

Ingrid Kašca Bucik