Morje in z njim povezane teme so v šolskih učbenikih nekoliko bolje zastopane šele zadnjih deset let, izpostavlja vodja projekta Zgodbe o ribištvu, dr. Lucija Čok: "Učbeniki že za osnovne šole, jezik in družba, pa recimo družboslovje, niso imeli poglavij, ki bi se posvetila morju in poklicem ob morju, pač pa vsemu ostalemu. In smo se počutili predvsem narod alpskega obrobja, ne pa narod ob morju."

Projekt Zgodbe o ribištvu bo šolam ponudil tudi elektronske priročnike o zgodovini industrije predelave rib v Izoli. Učenci in dijaki pa medtem že zbirajo besedje za slovar. Nekatere šole so se pri tem zelo izkazale. "Dekani, Prade, Sečovlje, so pri svojih starih starših zbrali ogromno izrazov, jih obdelali, razložili, od kod prihajajo, poiskali slovensko inačico ali narečno inačico," pove Čokova.

Na eni od prireditev Pomol okusov v Izoli je predstavnik gostilne Bujol kot partner projekta prikazal tradicionalno pripravo školjk mušol ali noetovih barčic. Tjaša Likar iz Turističnega združenja Izola: "Na odprtem ognjišču je najprej zakuril, nato je dal mušole v litoželezno ponev, kjer so se v bistvu kuhale pod paro, pod vlažno krpo."

Tradicionalne istrske jedi so za Dan odprtih vrat pripravili dijaki Srednje šole Izola, še ene partnerice projekta. Ravnateljica Adelija Perne: "Smo se odločili, da sodelujemo, da to, kar je naša dediščina in kar je naša kulinarika, plave ribe, tisto, kar je pri nas v morju, ponudimo po starih tradicionalnih receptih."

Dr. Čok bo stare recepte zbrala v knjižni izdaji, v kateri bo poudarila predvsem medkulturnost istrske kuhinje. Projekt Zgodbe o ribištvu, ki se bo zaključil junija prihodnje leto, pod okriljem LAS Istre, strokovno vodi Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Raziskovalci in sodelujoči pa si prizadevajo tudi za vpis stare istrske kuhinje v register nesnovne kulturne dediščine.