"Vsi, ki delamo v zavarovanih območjih, pravimo, da narava nima meja. Živali nas povezujejo, še posebej ptice, saj povezujejo države in celine. Ptice se selijo, ustavijo se na različnih območjih. Zato je monitoring tako pomemben za njihovo uspešno varovanje tudi v prihodnje."

Dvig morske gladine ogroža tudi naravne rezervate

Biologinja Bojana Lipej je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok koordinatorica izobraževanja. V okviru evropskega čezmejnega projekta Pozejdon bodo skupaj z italijanskimi kolegi iz Naravnega rezervata ob izlivu Soče popisovali morske ptice. Tam je vodja biološke postaje, ki je pristojna za tehnično-znanstveno upravljanje rezervata, Matteo De Luca: "V okviru tega projekta sodelujemo pri različnih aktivnostih. Zlasti pri skupnem monitoringu ptic na morskem območju z ustanovami iz Slovenije in Veneta. Nekatere ptice namreč pogosto obiskujejo vsa ta območja in zato jih je potrebno spremljati v širšem prostoru. Nekatere, denimo navadna čigra, gnezdijo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok in nato priletijo s svojimi mladički k nam, preden se preselijo v Afriko. V okviru projekta bomo lahko izmenjali tudi različne metode opazovanja in popisovanja, zato da bomo prišli do natančne slike stanja teh vrst v Severnem Jadranu."

Naravni rezervat ob izlivu Soče je znan prav po izjemni pestrosti, a tudi številčnosti ptic. "Naš rezervat je predvsem zaradi velikega števila ptic znan na evropski ravni. Trenutno imamo na kontrolnem seznamu več kot 340 vrst; nekatere so redke, spet druge se tu ustavijo le prehodno. Takšno bogastvo vrst omogočata prisotnost primernih habitatov, pa tudi izredno zanimiva bio-geografska lega območja. Smo namreč na skrajnem severu Jadranskega morja, torej na koncu sistema nizkih peščenih obal, preden se te pri Devinu dvignejo v visoke in skalnate obale. Predvsem smo stična točka med balkansko, alpsko, celinsko in sredozemsko regijo."

V obeh rezervatih, Škocjanskem zatoku in ob izlivu Soče, se že soočajo z podnebnimi spremembami, ki so ena od groženj biotski raznovrstnosti, še dodaja De Luca: "To je ena od pomembnejših tematik na globalni ravni. Največje posledice so povezane z dvigom morske gladine in torej zaslajevanjem, salinizacijo. To zelo ogroža občutljive sladkovodne habitate v bližini morja. Po eni strani jih zmanjšuje napredujoče morje, na drugi pa se ne polnijo dovolj s sladko vodo z ravnin. V tem smislu govorimo o pilotnem posegu, ki ga bomo, kot sem že omenil, izvedli v okviru tega projekta. Ob stičnem pasu med laguno in kopnim bomo namreč ustvarili 10 novih hektarjev sladkovodnih močvirij, s čimer bomo dodali kisik in sladko vodo tako habitatom kot vrstam, ki jih uporabljajo."

Ohranjanje habitatov morskih ptic, pravi Bojana Lipej, je pomemben cilj Pozejdona tudi za Škocjanski zatok. "V delu rezervata že opažamo, oziroma, obstajajo predvidevanja za določene probleme, ki jih bodo povzročile klimatske spremembe. V okviru tega projekta smo zato tudi izdelali pilotno akcijo za nadvišanje muljastih otočkov oziroma polojev, ki so pomembni za rastišče Natura 2000 habitatov, med njimi pa seveda tudi vrst, ki gnezdijo na teh otočkih. Namreč, zaradi dviga morske gladine se bo površina teh območij precej zmanjšala, in če jo želimo ohraniti, je potreba pilotna akcija za nadvišanje otočkov."

Polslana ali brakična laguna z gnezditvenimi otočki, morskimi močvirji in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, obsega skoraj tri četrtine Škocjanskega zatoka. "Brakična laguna je zadnji ostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper in ima tudi tak zgodovinski pomen. Je pa pomembna tudi zaradi različnih okolij, ki v bistvu mogočajo življenjske prostore različnim živalskim in rastlinskim skupinam. Na tem območju se pojavlja pet različnih Natura 2000 habitatov in seveda tudi slanuše, ki so izredno pomembne. Na muljastih otočkih, polojih, pa gnezdijo tudi ptice, posebej tiste, ki rabijo takšna okolja. Recimo navadna, mala čigra, polojnik. Za nekatere vrste so poloji prebivališča, za druge spet le prezimovališča."
Matteo De Luca iz Naravnega rezervata ob izlivu Soče še dodaja: "Kar zadeva ornitološko bogastvo, imamo tu vrste, ki se izmenjujejo skozi letne čase; v zimskih mesecih so tu tako imenovane 'prezimovalne vrste', torej tiste, ki pridejo k nam prezimit. Med njimi je beločela gos najbolj spektakularna, najštevilčnejša vrsta, saj prihaja v jatah z velikim številom primerkov. V enem od letnih popisov smo jih našteli sedem tisoč. In ker ves čas letajo med Isolo della Cona in sosednjimi polji, ponujajo užitek tudi s scenografskega vidika. Lep letni čas je tudi pomlad, ko rezervat obiščejo pobrežniki, togotniki, črnokrile hodulje, črnorepi kljunači in še vse druge različne vrste malih pobrežnikov, ki naseljujejo plitva močvirja in so pogosto prisotni tudi v velikem številu. Recimo torej, da je pogled na vse te ptice lep tudi za nestrokovnega obiskovalca."

Druga grožnja biotski raznovrstnosti na zavarovanih območjih je vse večji pritisk obiskovalcev. Projekt Pozejdon bo omogočil, da bodo na vstopnih točkah v Škocjanski zatok postavili števce. Podatki o njihovem številu so namreč sestavni del uspešnega upravljanja parka. Doslej imajo zbrane podatke le za najavljene skupinske obiske.

Med turistično najbolj obiskanimi zaščitenimi območji ob slovenski obali je zagotovo Krajinski park Strunjan, ki ga vodi Marko Starman: "To je je že vrsto let dilema oziroma izziv, ki ni omejen samo na naše zavarovano območje. Določene aktivnosti v tem projektu so zato vezane tudi na tako imenovan izračun nosilne kapacitete. Pojem nosilne kapacitete za zavarovana območja se šele razvija, to ni standardizirana zadeva. Mi so se usmerili na dva pritiska, in sicer morsko dno, kjer gre za pritisk sidranja in obiskovanja morskega dela parka, kakor tudi na obisk parka. Zato štejemo obiskovalce. Nekaj števcev smo že nabavili in ta mehanizem štetja bomo še nadgradili. Problem pritiska je tudi problem napačnega razumevanja, da gre tukaj pravzaprav za naravno obalo, za obisk zavarovanega območja in ne plaže. Odnos je torej tisto, na kar želimo posebej vplivati. In to počnemo z različnimi aktivnostmi, tudi z nadzorom, ozaveščanjem. In tudi takšni pojekti, kot je Pozejdon, so temu namenjeni."

Ob prenovljeni poti strunjanskega parka, po kateri se z Belvederja lahko sprehodimo do Belih skal, stoji ena redkih, še ohranjenih kamnitih istrskih kažet, ki jo bodo s podporo projekta Pozejdona lahko obnovili. Nanjo so še posebej vezani prebivalci izolskega dela parka, pravi Starman: "Se je še spomnijo, je bila na starih razglednicah in tam je bila tudi ena zelo lepa razgledna točka. Cilj projekta je, da na suhozidni tehniki obnovimo kažeto. Namen je torej demonstracija suhogradnje, prikaz načina gradnje in kako je kulturna krajina v tem delu tudi izgledala. V okviru Pozejdona gre pri tem tudi za naravovarstveni pomen, ker so suhozidi pomemben habitat še posebej za naša vroča in sušna območja, saj se tam nahaja bogat živalski svet, ki vpliva tudi na omejevanje škodljivcev v kmetijstvu."

Kažeta bo v bistvu muzej na prostem, ki bo obiskovalcem nudil informacije o značilni suhozidni gradnji, ki je v preteklosti oblikovala istrsko krajino. Mimogrede, obnovo poti do Belih skal je omogočil evropski projekt Inherit. V njegovem okviru je med drugim nastal tudi najobsežnejši kataster suhozida na svetu, v katerem je od Kopra do Postojne in Tolmina popisanih več kot 11 tisoč 700 kilometrov suhozidov. No, projekt Poseidone ali Pozejdon, pa bo spodbudil razvolj sonaravnega kmetijstva na zavarovanih območjih, ki je prav tako bistveno za ohranjanje biodiverzitete. Jano Bolčič, specialistko za zelenjadarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, sem vprašala, kakšno je trenutno stanje v strunjanskem naravnem parku: "Kmetje že delujejo okolju prijazno s svojo pridelavo. Gre za zelo zanimiv, atraktiven prostor, ki je tudi mikroklimatsko zelo zanimiv. Zato imamo lahko zelo zgodnjo pridelavo. Po moje je smiselno, da se kmetje usmerijo predvsem v jesensko-zimske in tudi spomladanske, pa mogoče manj v poletne, saj so v tem času pri pridelavi potem dejansko težave zaradi visokih temperatur. Drugače smo pa v tem v tem projektu predvideli publikacijo dodatnih zanimivih kultur, ki so pa manj poznane. Zamislili smo si predvsem žižule, mandarine, granatno jabolko, medtem ko je artičoka že uveljavljena. Tudi praznike imamo konec maja. In želja je, da bi se še razširila. Tudi pri kmetih je želja, da se postopoma povečujejo sicer manjši nasadi in da se to uveljavi še bolj kot do sedaj."

Ob tem bodo s kmetovalci slovenske Istre preskušali tudi inovativne metode pridelave. Za to bo skrbela Sara Hoblaj z oddelka za varstvo rastlin pri novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu. "Preizkušali bomo nekemične metode oziroma metode z nizkim tveganjem, kot so uporaba kaolinskih pripravkov, metoda konfuzije in podobno. Tudi cilj Evropske unije je, glede zelenega dogovora, da se zmanjša uporaba kemičnih sredstev in se poudarja nekemične metode oziroma metode z nizkim tveganjem. Zato je pomembno, da jih preizkusimo tudi na našem območju, če so uporabne oziroma če delujejo glede na naše vremenske razmere."

Čezmejni Poseidone ali Pozejdon je eden od treh strateških projektov programa INterreg Italija – Slovenija, nam je povedala Tina Primožič z Regionalnega razvojnega centra Koper: "To je strateški projekt, pomemben za izvajanje evropske in evropskih in programskih strategij, torej programa Interreg, Italija - Slovenija. To so projekti, ki imajo širši vpliv na območje in tudi dolgoročne cilje teritorialnega sodelovanja med obema državama. Ti projekti se osredotočajo na reševanje ključnih izzivov, s katerimi se soočata območji. Eden od teh je ohranjanje biodiverzitete, odprava dejavnikov, ki vplivajo na upad biotske raznovrstnosti."

Svoje konkretne naloge pa so na koprskem Regionalnem razvojnem centru usmerili v zaščito biodiverzitete na zelo priljubljenem in množično obiskanem območju Kraškega roba, kjer se srečujejo pohodniki, opazovalci ptic, plezalci … "Na Regionalnem razvojnem centru Koper smo oblikovali aktivnosti v sodelovanju z Mestno občino Koper in lokalno skupnostjo. Namreč, Kraški rob je zaradi svoje geološke zgradbe, razgibanosti in lege zelo priljubljen med obiskovalci, saj nudi tudi ogromno možnosti za športne aktivnosti in s tem je povezan tudi pritisk na to območje, tudi določeni konflikti v prostoru, kot je na primer pomanjkanje parkirišč. Denimo, stihijsko parkiranje, ko je povečan obisk, nespoštovanje pravil in tudi pomanjkljiv nadzor, tako da smo se odločili, da bomo v okviru projekta Pozejdon izvedli študijo nosilnih kapacitet parkirišč na območju Kraškega roba.
Kako bodo to reševali? "Torej, s pomočjo projekta Pozejdon bo izdelana študija nosilnih kapacitet parkirišč, gre za navezavo na predvidene potrebe in prostorske možnosti ter določitev območij, kjer bi bilo primerno urejati parkirišča in to bo usklajeno z vidika sprejemljivosti za naravo, krajino in tudi glede na lokalne potrebe. In v sklopu študije bodo izdelane tudi strokovne podlage v okviru pobude za spremembo OPN-ja Mestne občine Koper ter priporočila, vezana na trajnostno mobilnost."

Pozejdon bo Kraškemu robu prinesel urejeno parkirišče na zeleni površinah ter dve postaji za servis in polnjenje električnih koles. Tudi v naravnem rezervatu ob izlivu Soče so vse bolj usmerjeni v spodbujanje zelenega, trajnostnega turizma. Rezervat upravlja občina Štarancan, podžupan je Flavio Pizzolato: "Že nekaj let načrtujemo nove stvari, ki se odmikajo od klasičnega turizma, torej hotelov, kampov itd., a podpiramo razvoj trajnostnega turizma, tako imenovanega 'počasnega turizma'. Torej, v rezervatu razvijamo, vzpostavljamo infrastrukturo za tako imenovano 'mehko mobilnost', torej s kolesi pa tudi peš, kar omogoča uživanje rezervata z drugega zornega kota, na bolj privlačen način in omogoča tudi boljšo trajnost ob spoštovanju okolja. Rezervat ima na deset tisoče obiskovalcev letno. Govorimo o prehodnem turizmu, saj tukaj ni velikih hotelskih namestitev. Dejavnosti izvajamo tako, da turistu omogočimo eko-trajnosten način uživanja vseh lepot. Poleg tega ne gre samo za naravo, saj imamo v bližini tudi arheološko pomembne kraje, kot je Oglej, potem so tu plaže, morje. Vsak obiskovalec lahko pri nas najde kaj zanimivega in uživa v naravi ter kakovostnem turizmu."

Pozejdon bo čezmejno združeval tudi prebivalce, ki bodo sodelovali v skupnih čistilnih akcijah, študentom pa bo namenjena poletna šola na ladji italijanske nevladne organizacije Legambiente, Goletta verde, ki je namenjena monitoringu oceanov, zaščiti javnega in skupnega dobra in izboljšanju kakovosti življenja. Pri organizaciji poletne šole bo sodelovala Marjana Tomažič iz Krajinskega parka Strunjan: "Na jadrnici Goletta verde zbirajo podatke na morju s pomočjo inovativnih tehnologij in v sklopu tega projekta bodo organizirane tudi tri poletne šole, ki se jih bodo lahko udeležili slovenski in italijanski študenti."

Vrnimo se na začetek, v Naravni rezervat ob izlivu Soče. Tam bodo za opazovanje postavili tudi manjši stolp, je povedal Matteo De Luca: "V okviru Pozejdona bomo ob najdaljši poti v rezervatu, ki vodi do izliva reke Soče, postavili manjši razgledni stolp, s katerega bodo obiskovalci lahko opazovali živali, obenem pa bodo imeli čudovit razgled na ves Tržaški zaliv do bližnje Slovenije in Istre. Ob tem naj poudarim, da ob pticah v zadnjih letih v rezervatu beležimo prihod zelo pomembnih vrst, kot sta zlati šakal in divja mačka. No, prav pred kratkim se je na to območje vrnila tudi vidra. Žival, ki je v Furlaniji izumrla v 60. letih prejšnjega stoletja in je potem iz okolice Trbiža, deloma tudi iz Slovenije, okrog leta 2000 začela znova naseljevati tudi naše območje. In zdaj je tu. Pričakovali smo jo in končno je spet prispela do morja."