Da ta izjemna umetniška in pomorska zapuščina Splošne plovbe ne bo šla v pozabo, je poskrbela muzejska svetnica in umetnostna zgodovinarka Duška Žitko iz Pomorskega muzeja Piran. V začetku decembra je namreč po desetih letih od prvotne zamisli izšel njen katalog raznovrstne predmetne dediščine našega ladjarja z naslovom Iztrgano pozabi.

Na 541 straneh je zbirka podrobno opisana in ovrednotena, opremljena s strokovnim aparatom in fotografijami ter prvič celovito predstavljena javnosti. Duška Žitko pojasnjuje: »Katalog je hommage slovenskemu pomorstvu, Splošni plovbi in vsej njeni floti. To je hommage plovilom, pomorščakom, ki so na njih pluli, hommage vsem, ki so vztrajali, da je ta zbirka nastala. Pri tem je bilo pomembno tudi dobro sodelovanje piranskega pomorskega muzeja s Splošno plovbo. Pravi vizionar v tem smislu je bil prvi direktor pomorskega muzeja ravnatelj dr. Miroslav Pahor. In tu je še področje, ki se me najbolj dotika, in sicer, ladijska oprema. Kajti ladje so bile nekoč lepe, klasičnih oblik. Predvsem za devet ladij, zgrajenih po nračilu Splošne plovbe v ladjedelnici Uljanik v Pulju, lahko rečem, da so nekaj posebnega. Imele so namreč tudi svojega ladijskega umetnika. To je bil Stojan Batič, so dejansko nekaj posebnega.«

Upokojeni kapitan dolge plovbe Jože Utenkar izpostavlja pomen umetnin v ladijskih salonih za pomorščake: »Za nas pomorščake je pogled na umetnikovo upodobitev domačega kraja, ali domačih krajev, pomenil nekako sprostitev in vsaj za trenutek čas za odvrnitev od tegob vsakdanjega in težkega življenja na ladji. Zase lahko povem, da me je ob pogledu na čudovito veduto Pirana Božidarja Jakca na ladji Piran, na kateri sem bil vkrcan skoraj dve leti, ali pa na plastike Stojana Batiča Iz življenja rudarjev na ladji Trbovlje, tam blizu sem bil namreč rojen, vedno malo stisnilo okrog srca. Obenem pa si si tudi korajžno dejal Jože, saj bo šlo, še malo potrpi, pa boš doma.«

Avtorica kataloga je podrobno razčlenila različne vidike zbirke Splošne plovbe, od pomena ladijskih modelov, do tega, da je slovenska umetnost potovala po vsem svetu z našimi ladjami in pomorščakom, kot je slikovito opisal kapitan Utenkar, pomenila stik z domovino. Posebna poglavja prinašajo pregled daril poslovnih partnerjev Splošne plovbe, najrazličnejših predmetov z ladij – denimo luči, kompasov, zvonov, rešilnih jopičev, pa zbirko odkupljenih del piranskega ex-tempora. Najpomembnejša pa je zbirka del 36 slovenskih akademskih umetnikov, ki jih je Splošna plovba leta 1979 izbrala za svojo novo stavbo v Portorožu.

Nedvomno si celotna zbirka Splošne plovbe znova zasluži stalno postavitev, kot jo je pred leti že imela v portoroški vili Svetega Marka. Duška Žitko upa, da bo katalog Iztrgano pozabi spodbudil iskanje ustrezne rešitve tudi pri odločevalcih: »Jaz upam, da jim bo ta katalog odprl oči. Mnogi poznajo to dediščino, vsaj na splošno. Ampak zdaj, ko je tako oprijemljiva, ko bodo videli njeno kvaliteto in kvantiteto, upam da se bodo odločili, da se tudi na tem področju nekaj premakne in mislim, da so sposobni ustvariti lepo stalno zbirko, ki bo v ponos vsem.«

Po besedah tehničnega direktorja Borisa Vidmarja, je Splošna plovba pri tem pripravljena sodelovati. Primerni prostori pa bi lahko bili tako stavba, kjer je še vedno sedež našega nekdanjega ladjarja v Portorožu, nekdanji skladiči soli Monfort in Grando, pa tudi opuščeni prostori slovenske vojske v Ankaranu. Nekateri predmeti so denimo že razstavljeni na sedežu Uprave za pomorstvo v Kopru.