V našem morju žal ne najdemo samo rastlin in živali. Foto: Osebni arhiv/Miha Vivoda

5. junij je svetovni dan varstva okolja. Dan, ki so ga razglasili Združeni narodi in smo ga prvič obeležili leta 1974, krepi globalno zavedanje o pomenu okolja in spodbuja k dejanjem za njegovo zaščito. Letošnji svetovni dan varstva okolja, že 46. po vrsti, namenja glavno pozornost biotski raznovrstnosti oz. biodiverziteti. Hrana, zrak, voda in podnebje niso pomembni dejavniki samo za preživetje človeka, temveč tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ob tej priložnosti smo o skrbi za naravo govorili z nekom, ki je pred dvema letoma zaradi svojega aktivnega delovanja postal tudi mesečna osebnost Primorske.

Miha Vivoda iz Izole se že od nekdaj navdušuje nad športom, med drugim tudi nad supanjem. Foto: SOJ RTV SLO

Miha Vivoda je sicer farmacevt, pred dvema letoma pa je z nekaj somišljeniki združil prijetno s koristnim in ustvaril iniciativo Naredi nekaj za naravo, ki je iz Facebookove strani prerasla v pravo društvo. Takrat so v letu in pol iz našega morja na kopno prenesli 30.000 kosov različnih odpadkov. Miha Vivoda:

"Mislim, da smo že krepko podvojili številke. Ker nikoli nismo delali tega zaradi številk, smo pri 50.000 pobranih kosih nehali šteti. Želeli smo ceniti to, kar delamo. In vidimo, da je doprinos res velik. Za tiste, ki so nas ustavljali in spraševali, če res lahko en sam človek naredi razliko. Naš odgovor je danes: DA. Vedno spodbujamo, da vsak izmed nas lahko naredi veliko razliko za okolje!"

Foto: Odpadki, ki jih je Miha Vivoda nabral na enem od supanj. Osebni arhiv/Miha Vivoda

Slovensko morje je po zaslugi Vivode in ostalih članov društva bolj čisto, saj med supanjem redno pobirajo nesnago z gladine. Izdelki za enkratno rabo so prav zdaj, v koronačasu, zelo v rabi – maske, rokavice … Kar se vedno bolj pogosto opazi tudi na tleh. Opozarjajo nas, da je to naša nova realnost, torej, da bodo zaščitna sredstva ostala v množični rabi. A pri tem, ko skušamo zaščititi sebe pred virusom, spet puščamo odtis v okolju, ki je, kakor smo videli, zadihalo, ko smo ostali doma.

Pred dvema letoma je naš sogovornik med drugim opozarjal na to, da veliko govorimo o tem,kako smo vse bolj okoljsko ozaveščeni, v praksi pa se to še vedno premalo pozna. Če ne bomo ščitili narave, nam tudi maske ne bodo pomagale, pravi v letu 2020. Kaj meni Vivoda o tem, ali se je v tem času kaj spremenilo na področju našega odnosa do smeti?

"Mislim, da žal ne. Kot zdravsteni delavec sem tudi pri koroni na žalost videl, da je v tisti paniki najprej vsak pomislil samo nase. Pograbil je tisto, kar je potreboval, ni pomislil, ali je mogoče kje kdo, ki je s težavo prišel do teh dobrin in bo zaradi tega ostal brez njih. Dolgoročno se bomo morali ozavestiti. Mogoče je ta virus v resnici lahko tudi odlična šola, možnost za premik v glavah, da se česa naučimo. Recimo, da nismo sami, da razmišljamo širše in bolj dolgoročno, pa da pomagamo sebi, svojim, sosedom in nenazadnje tudi naravi."

Miha Vivoda predlaga, da zadnje dogajanje izkoristimo za to, da se naučimo so-bivati, torej da poskrbimo ne samo zase, temveč tudi za druge. Foto: BoBo

Skupaj s člani društva, ki so ga ustanovili, je bil Miha Vivoda pred dvema letoma s supi na vodi približno 500-krat. In vsakič so se na obalo vrnili z umazanim “tovorom”.

"To še vedno počnemo. Korona nas je sicer zaustavila za dva meseca, člani društva smo namreč v celoti upoštevali vse ukrepe. Z njihovo sprostitvijo smo spet prišli do vode in seveda vsakič, ko naletimo na odpadek, ga poberemo. Moramo pa priznati, da še nisem videl tako čistega morja kot je sedaj. Vidi se tudi kak odpadek, ki je že zdavnaj potonil. To nas samo dodatno stimulira, da ponovimo aktivnosti, morda tudi v navezi s potapljači, in jih poberemo ,dokler jih še vidimo."

Tudi gozdovi so na udaru
V času pandemije se je močno povečal tudi obisk v gozdovih, zato so vedno glasnejši tudi pozivi k ohranjanju gozdov – torej da naj te po naših obiskih pustimo takšne, kot so bili, ko smo vanje vstopili.

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti je med drugim pomembno ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire ter varovati in obnavljati kopenske ekosisteme, spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, preprečiti degradacijo zemljišč. Ob misli na varstvo okolja nas sicer večina najprej pomisli na ločevanje odpadkov. Čeprav je to pomemben del skrbi za okolje, pa še zdaleč ni vse, kar lahko stori posameznik.

Celoten prispevek o skrbi za okolje in naravo lahko poslušate na naslednji povezavi:

Naš gost ob svetovnem dnevu varstva okolja je bil Miha Vivoda

Anita Urbančič