Koprsko pristanišče je sredozemsko vstopno mesto za sadje in zelenjavo za vse države članice Evropske unije. Zato morajo na primer krompir, paprike, banane, pomaranče in grozdje, če naštejemo le nekatere, na fitosanitarni pregled. Koliko vzorcev morejo pregledati je odvisno tudi od izvora sadja in zelenjave. V prvi polovici leta so bili fitosanitarni inšpektorji skoraj dobesedno zasuti s krompirjem, nam je povedala vodja fitosanitarne službe Helena Hrvatin.

"Dobivamo ga iz Izraela, ta je po prisotnosti karantensko škodljivih organizmov neproblematičen in zanj ne veljajo tako zahtevne inšpekcijske procedure, kot so predpisane z EU zakonodajo za egiptovski jedilni krompir. V Egiptu je namreč navzoča nevarna bakterija, ki se ji reče rjava gniloba krompirja ali po latinsko Ralstonia solanacearum, in te bakterije si seveda ne želimo v Evropski uniji. Sicer moram povedati, da je prisotna v zelo omejenem obsegu, ampak je pod nadzorom in jo poskušamo zatreti. Ne želimo pa si, da bi jo dobili na površine, ker vsi vemo, da je krompir ena izmed ključnih poljščin Evrope, ki je potrebna za vsakodnevno prehrano."

Je vzorčenje krompirja iz Egipta bistveno večje?

"Egiptovski krompir ima po zakonodaji EU predpisano vzorčenje, in sicer moramo fitosanitarni inšpektorji na 25 ton krompirja iz Egipta odvzeti vzorec 200 gomoljev. To počnemo v skladiščih, ko pošiljke raztovorijo iz zabojnikov v skladišče Luke Koper. Te vzorce prepeljemo v svoje pregledne prostore, kjer imamo posebne pregledovalne mize in te gomolje fitosanitarni inšpektorji posamično pregledamo, tako da jih prerežemo in na prevodnem tkivu gomolja ugotavljamo morebitno navzočnost bakterije."

Letos so imeli po besedah Hrvatinove trikrat večje količine krompirja iz Egipta. Pregledali so ga kar 15 tisoč ton.

"Če govoriva o krompirju iz Egipta, je vesela novica ta, da v zadnjih treh letih na nobenem vstopnem mestu v Evropsko unijo te bakterija niso več ugotovili. Smo jo pa v Luki Koper ugotovili dvakrat, in sicer prvič leta 2005 in drugič leta 2007. Obakrat so bile pošiljke okuženega krompirja uničene v sežigalnicah. Je pa res, da se je Egipt v teh letih tudi s pomočjo strokovnjakov iz Evropske unije tako prilagodil, oziroma je sposoben sam obvladovati tako to bakterijo kot druge karantenske škodljive organizme."

Zdaj sva govorili o tem vidiku fitosanitarnega nadzora, ki ga opravlja vaša služba v koprskem pristanišču. Obstajata še dva na neki način povezana vidika: vidik kakovosti in vidik varnosti- seveda ne samo pri krompirju. Pri čem še? Kaj se še vse najde pri teh nadzornih prostorih v pristanišču?

"Glavnina našega dela poteka v zimski sezoni, ko iz severnoafriških in bližnjevzhodnih držav, predvsem so to Izrael, Egipt in Jordanija, uvažamo paprike, vse vrste citrusov, pomaranče, mandarine, grenivke, mango in drugo. Na teh plodovih poleg fitosanitarnega nadzora opravljamo tudi nadzor kakovosti, če je predpisan, ter nadzor varnosti živil. Ampak, ker smo mi pač državni inšpektorji, je osnova za naše delo v zakonodaji, tako Evropske unije kot v državni. Vsi ti pregledi so predpisani in če je živilo prepoznano potencialno nevarno za zdravje ljudi, je seveda uvrščeno v zakonodajo EU. Na podlagi tega opravljamo preglede, tako fitosanitarne kot preglede kakovosti in preglede varnosti živil."

Po tem, ko so fitosanitarni inšpektorji po najbolj intenzivnem delu sezoni citrusov in krompirja le dobili kadrovske okrepitve, se je začel uvoz namiznega grozdja, kjer pa so letos nastale novosti.

"Grozdje je bilo prvega januarja letos uvrščeno na pomembno uredbo, ki določa poostreni nadzor varnosti živil. V preteklosti so med nadzorom na trgih Evropske unije v grozdju ugotovili presežene vrednosti ostankov pesticidov. Zaradi tega je zdaj predpisana visoka stopnja vzorčenja, in sicer 20-odstotna, kar pomeni, da bomo ob prihodu odvzeli vzorec vsake pete pošiljke grozdja iz Egipta. Za ta čas bo zadržan v Luki Koper, ne se sme dat v uvoz na carinjenje, dokler ne bo končano laboratorijsko preverjanje vsebnosti pesticidov."

Ker je Luka Koper vstopna točka za res veliko pridelkov, ki jih morate nadzorovati, me zanima, če poznate mogoče podatek, koliko od tega ostane v Sloveniji in koliko gre naprej v druge države Evropske unije?

"V EU velja prost pretok blaga, kar pomeni, da je inšpekcijski nadzor organiziran na zunanjih vstopnih točkah. Kar v Luki Koper pregledamo in sprostimo, prosto potuje po vseh 28 državah članicah EU. V Luki Koper imamo zelo veliko število pošiljk, v letu 2016 jih je bilo 6700, ki smo jih pregledali s fitosanitarnega vidika, vidika kakovosti in vidika nadzora varnostnih živil. Veliko je tudi izvoznih pošiljk, ker kot fitosanitarna inšpekcija sodelujemo tudi pri izvozu. Koliko teh pošiljk ostane v Sloveniji? Odgovor je skoraj nič ali zelo malo. Grozdje, bo šlo večinoma na trge severnih in srednjih članic Evropske unije - Nemčije, Nizozemske, Belgije, pa tudi tja do Velike Britanije in Irske. Pošiljke, ki ostanejo v Sloveniji, so večinoma banane, uvoznika Rastoderja, ali pa kakšne manjše količine citrusov, suhe fige ali marelice iz Turčije. Več kot 99 odstotkov gre v druge države članice Evropske unije."

Se iz več kot 25 let izkušenj spomnite kakšnega posebnega primera, nenavadne reakcije lastnikov blaga, ki ni bilo v redu in niste ga spustili skozi?

"Torej tako bom rekla: na splošno vsi členi logistične verige niso najbolj zadovoljni, če inšpekcija kaj najde, ker to - oni trdijo - prinaša slab sloves Luki Koper kot vstopni točki. Jaz pa pravim, da naj Luka Koper velja raje kot vstopna točka, ker se vsi predpisani inšpekcijski postopki opravljajo v skladu z zakonodajo in naj bo to ponos vstopne točke, ne pa 'slaba karma'. Na misel mi prihaja prav zadnji primer zavrnitve pošiljke granatnih jabolk iz Turčije. To je bila je ena izmed prvih pošiljk in v teh granatnih jabolkih so bili ugotovljeni preseženi ostanki pesticidov. Turški prevoznik je bil strahotno nejevoljen. Skušal je doseči, da bi se z pošiljko le kaj storilo, da bi jo spravil v promet, vendar inšpektor je bil neizprosen. Pošiljka je stala v Luki Koper skoraj en mesec, na kar se je Turek odločil, da jih vzame nazaj v Turčijo. Mislim, da ta pošiljka zaradi izsušenosti ni bila več primerna za na police in po moji oceni bi bilo zanj s finančnega vidika bolje, če bi se odločil za uničenje v kompostarni. Po drugi strani pa uvoza granatnih jabolk iz Turčije ni več. Drugi primer je bil zanimiv: ko smo v riževih rezancih iz Kitajske ugotovili gensko spremenjeno linijo riža. V Luki Koper imamo občasne pošiljke riževih rezancev za kitajske restavracije in smo že večkrat ugotovili gensko spremenjen organizem. V enem primeru pa je bil kitajski uvoznik tako besen, da je prišel v Luko Koper z odvetniki in smo morali pred odvetniki še dodatno vzorčiti še ostale lote, ker je trdil da je v našem inšpekcijskem postopku oziroma laboratorijski analizi ni vse v redu. No na koncu se je pokazalo še več gensko spremenjenih linij in je šlo vse v uničenje."

Za konec, malo za šalo malo za res, tudi k inšpektorjem bi lahko prišli inšpektorji, delovni recimo, ker so imeli zaradi primanjkovanja kadra preveč dela.

"Pri nas je naša najhujša zimska sezona, ki se začne mogoče novembra in se je do zdaj zaključevala maja, s pošiljkami grozdja pa si jo bomo podaljšali vsaj še do konca julija, kar je velika obremenitev. V zimskem času imamo žal tudi nedovoljeno število nadur, saj nam delovna zakonodaja dopušča 20 nadur mesečno, imeli pa smo jih po 40 nadur na človeka mesečno - ker pač se ni dalo drugače organizirati dela, ker nas je bilo premalo."

Vlada je maja odobrila dodatne zaposlitve na uradu za varno hrano, v primeru dodatnih potreb pa bodo v Koper napotili tudi inšpektorje iz drugih območnih uradov.

Pogovor Tjaše Škamperle s Heleno Hrvatin lahko poslušate s klikom na fotografijo nad besedilom.