Glava podnebna pogajalka Slovenije, Tina Kobilšek z ministrstva za okolje, je na nedavnem pogovoru na temo podnebnih sprememb v organizaciji STA glede velikih pričakovanj COPa26 izpostavila, da je to zgolj eden od korakov na poti. "Ne moremo pričakovati, da se bodo vsa vprašanja razrešila dejansko na tej konferenci. Tu je treba biti realen. Definitivno pa si bomo seveda vsi prizadevali, da dosežemo te cilje in čim bolj ambiciozne dogovore."

Trenutni prostovoljni nacionalni cilji namreč vodijo proti dvigu 2,7 stopinje, kar je zaskrbljujoče. A je segrevanje ozračja potrebno zaustaviti na manj kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo in se približati cilju 1,5 stopinje. Tako lahko še ublažimo podnebne spremembe. Kritično obdobje bo do leta 2030. Na konkretno reševanje tega perečega vprašanja je javnost, tudi v Sloveniji, vse bolj pozorna. Ekstremni vremenski pojavi namreč postajajo vse pogostejši, poudarja dr. Andreja Sušnik iz ARSO. "Žal pa tega ne morem trditi za nacionalni vidik. Mene še vedno skrbi, da je dejansko premalo sinergije med sektorji, kakor tudi premalo resničnih reakcij, to se pravi, implementacije."

Posledice podnebnih sprememb namreč ne bodo izginile kar čez noč, pojasnjuje Barbara Kvac iz društva Fokus. "Naloga držav doma je še vedno ista: začeti izvajati ukrepe, ki bodo dejansko prinesli želene učinke v čim krajšem času in na čim bolj pravičen način."

Naša država nima ambiciozne politike reševanja podnebnih sprememb, ker ni prepoznala kolateralnih koristi, izpostavlja klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Prav tako je čas, da gospodarstvo podnebno ukrepanje preneha obravnavati kot strošek in zaviralca razvoja. "Ne pozabimo, da poplave in neurja odnesejo tudi odstotek in pol BDP. To je toliko denarja, da je predhodna investicija v prilagajanje drobiž v primerjavi s tem."

Zeleni prehod je dejansko prihodnost mladih generacij. Zato Kajfež Bogatajeva upa, da bo COP26 v Glasgowu zadnji poziv tudi slovenski politiki, da podnebne spremembe vzame resno.