Za osnovnošolce in dijake se čez dobra dva tedna začnejo poletne počitnice. Študentje pa imajo med spomladanskim in jesenskim izpitnim obdobjem slaba dva meseca počitka. Pomembno je, da ta čas izrabimo za čim več rekreacije, športa in gibanja na prostem, pa tudi, da bi mladi čim manj časa preživeli pred računalniki. Neuravnotežena uporaba lahko namreč preide v zasvojenost. Ta se kaže predvsem v vsakodnevnem brezciljnem deskanju po spletu, pregledovanju elektronske pošte, nenehnem preverjanju sporočil in statusov na družabnih omrežjih, blogih, elektronskih časopisih ali novicah.
Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje zasvojenosti Nova Gorica meni, da je primerna raba pametnih telefonov, tablic ali računalnikov koristna. Nova tehnologija namreč nudi ogromno možnosti. Z njeno pomočjo opravljamo obveznosti hitreje in bolj natančno. Zato Kramli meni, da zanašanje na novo tehnologijo ni nujno nekaj slabega. Slaba stran uporabe je, da zaradi tehnologije ljudje postajajo odsotni, opuščajo stvari, ki jih radi počnejo, zanemarjajo gibanje in stike s ljudmi. Negativno vpliva tudi na domišljijo. Kramli opozarja, da »nova tehnologija ne sme posegati v to, da bi izgubili stike drug z drugim«.
Internet nosi v sebi tudi paradoks. V realnem času nam da podatek z drugega konca sveta, kar je v današnjem času nekaj dobrodošlega. Problem nastane, ko ljudje, ki dobivajo take informacije, ne živijo lastnega življenja. »Internet pri marsikomu onemogoča, da bi se razvil kot osebnost,« ugotavlja Kramli.
Raziskava SURS-a iz leta 2014 kaže, da je problematičnih uporabnikov interneta 3,1 %. Miha Kramli meni, da je številka bistveno večja. Po izkušnjah, ki jih je pridobil v desetih letih dela v ambulanti, na delavnicah po šolah in pri projektu neodvisen.si, bi to številko povečal na 30 %. Toliko ljudi po njegovem mnenju nepravilno uporablja novo tehnologijo. Kramli meni, da je alarmantno tudi dejstvo, da se že v osnovnih šolah pojavlja delo na tablicah in sodobnih elektronskih učbenikih. Žal veliko mladih učiteljev in pedagogov ni usposobljenih in nimajo znanja o tem, kdaj naj bo otrok izpostavljen delu na novi tehnologiji. »Knjiga je edini medij, ki človeka usposobi za to, da razmišlja abstraktno,« meni Kramli in dodaja, da je knjiga tudi edini medij, ki ljudem pomaga pridobivati znanje in vedenje o ločevanju med informacijami in znanjem.
Meta Škvarč
