Letošnja sezona požarov se je v Avstraliji začela rekordno zgodaj v rekordno toplem letu, po štirih zaporednih sušnih letih. Špela Adamič, Slovenka, ki z družino živi v Sydneyu, se ne spomni podobne situacije:

"V petih letih in pol, kolikor smo z družino v Avstraliji, še nikoli nismo imeli podobne situacije. Navajeni smo visokih temperatur, vročine in suše. Požari so bili tudi že prej po Avstraliji, a v Sydneyju nismo nikoli čutili takega vpliva. Zdaj pa je Sydney enako zadimljen kot Camberra, med drugim."

Požari v Avstraliji ne uničujejo zgolj življenj in domov, živine in živeža v divjini. Glavno mesto Canberra je trenutno mesto z najslabšo kakovostjo zraka; koncentracije prašnih delcev se višajo tudi v drugih mestih, in to več kot 20-krat nad mejno vrednostjo, kar je rekordna raven. Na vsakdanje življenje to seveda zelo vpliva, a to ni zadeva zadnjih dni:

"Dim traja približno od konca oktobra. Novembra in decembra je bilo najhujše. V Sydneyju je šlo 11-krat čez mejo nevarnega. Počasi smo se navadili na te t.i. 'dimne' in 'nedimne' dneve."

Ko je dim preplavil mesto, ljudje niso bili pripravljeni na to, niso imeli mask, še izpostavlja Špela Adamič. Zaradi predhodnih težav z onesnaženostjo zraka, je njena družina ustrezne maske kupila že prej, a tiste navadne, gradbene, ne zadostujejo, pravi in - tako kot podnebni strokovnjaki - ugotavlja: "To je naša nova realnost. Na splošno se mi zdi, da Avstralci niso pripravljeni. Na primer, šole nimajo nobenih čistilcev zraka. Sama prevzemam odgovornost, da svojega sina na dimne dneve ne puščam v šolo, ga imam doma. In tako tudi sodelavci. Jaz nosim masko, a večina ljudi je ne nosi in pravi, da niso občutljivi na to, da jim ne škodi. Sploh se ne zavedajo nevarnosti, ki jih to prinaša."

V glavnem mestu so številne galerije in drugi javni prostori zaprti, ljudem delijo obrazne maske. Teh izkušenj naša sogovornica v Sydneyju nima: "Šole naprej obratujejo. Kolegi v službi so mi povedali, da so jim odpadla predavanja na univerzah. Službe normalno potekajo. Morda skoraj preveč normalno. V stavbah, ki imajo velik dotok zunanjega zraka, kot so nakupovalni centri, je vse zadimljeno. A vse teče naprej, kljub temu, da piskajo alarmi za dim."

Mnogi prebivalci si pomagajo tudi z aplikacijami za pametne telefone: "Dnevno uporabljamo več aplikacij, kjer spremljamo obvestila, če je potrebna evakuacija z naših območij. Ne moremo se zanesti praktično na nikogar drugega. Še zdravniki in drugi so obvestilo o dimu dobili šele na dan katastrofe in ne prej, da bi se lahko pripravili."

Zaščitne maske in čistilce zraka so nato razprodali v dveh urah. Mnogi ob tem kritizirajo zdajšnjo vlado in ji očitajo popolno neodzivnost. Kaj o tem meni Adamičeva?

"Tudi jaz sem ena izmed Avstralcev, ki smo zelo razburjeni zaradi nedelovanja trenutne vlade. Premier Scott Morrison bi moral kazensko odgovarjati za svoje nedelovanje. Povsem je ignoriral poveljnika gasilskih enot v Novem Južnem Walesu, Shanea Fitzsimmonsa. On je postal narodni heroj, saj je bil edini, ki je v tem času vodil gasilce, je nudil pomoč. Tudi sam je v preteklosti utrpel zelo osebno izgubo v požarih in morda zaradi tega še bolj razume stisko ljudi. Že novembra je opozarjal, da bodo šle stvari izpod nadzora, če vlada ne bo pomagala."

In kako bi vlada lahko pomagala? Takoj bi lahko aktivirala letala z vodnimi bombami. Ali vojsko, da bi pomagala zajeziti in pod nadzor spraviti požare, še predem so se ti razmahnili, pravi sogovornica:

"Gasilcev je premalo. Glavni problem je, da nimajo ustrezne opreme. Vlada je še zmanjšala proračun. Zelo smo razočarani nad Scottom Morrisonom. Imenujemo ga kar z vzdevkom 'Scomo'. V našem urbanem slovarju je to trenutno nekdo, ki gre v času krize na dopust na Havaje, s krizo pa se morajo ukvarjati drugi. Trenutno smo prepuščeni zapoznelemu planiranju vlade. Zdaj so sicer začeli pomagati, a bo težko ustaviti te mega požare. Zanašamo se predvsem na donacije iz vsega sveta. Vsi poskušamo, kolikor se da, podpirati prostovoljne gasilce. "

Pripravljenost na pomoč so izrazili že številni slovenski gasilci, je za časnik Večer povedal poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Franci Petek. Ocenjuje, da bi lahko pomagala le velika izredna mednarodna akcija kot ob nedavnih požarih na Švedskem. Direktor in poveljnik koprske gasilske brigade, Denis Glavina, pravi, da primerjave z našimi razmerami skoraj niso mogoče, a vseeno:

"V požaru na Črnem Kalu, kjer je gorelo okrog 350 hektarjev, smo v pol dneva dobili 1000 gasilcev na teren. V Avstraliji govorimo o milijonih hektarjev in na terenu je morda 3-krat več oseb, še 3000 prostovoljcev in vojakov so dobili šele v zadnjih dneh. Veliko so zamudili predvsem na začetku, takrat se največ naredi. Pri njih je minilo nekaj mesecev. Res sem skeptičen. Zdaj bi morda najbolj pomagalo močno gašenje iz zraka ali pa eno daljše deževno obdobje."

Avstralija je sicer obveščena o naboru možnosti za pomoč, ki jo lahko nudijo EU in njene članice. "Lepo je videti, da Slovenija in svet delita to našo stisko, tako da vemo, da nismo sami," za konec še dodaja Špela Adamič.

Mateja Brežan