Kristjan Kerin in Slobodan Sime Simič ob nastajajoči batani s polkrožno krmo. Foto: Radio Koper

Znanje in veščine, ki jih pridobijo v času šolanja, odlikuje slovenske pomorščake, ob letošnjem začetku šolskega leta z rekordnim vpisom na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli izpostavlja ravnatelj Borut Butinar.

Znanje pa je pomembno tudi pri gradnji tradicionalnih lesenih plovil. Med najzahtevnejšimi tipi istrskega plovila, ki je izginilo že pred pol stoletja, je batana s polkrožno krmo. Gradnjo te neobičajne batane zdaj v svojem 'kletnem škveru' v Piranu, skupaj z ladjedelskim mojstrom Kristjanom Kerinom iz Izole zaključuje prav tako izkušen ladjedelski mojster in dolgoletni raziskovalec istrske dediščine tradicionalnih bark Slobodan Sime Simič iz piranskega Zavoda Mediterranum. Ob tem izpostavlja svojo željo, da bi to ladjedelsko znanje prenesel na mlajše generacije. Poudariti je namreč treba, da so lesene barke, ki jih poganja veter okoljsko najmanj obremenjujoč tip plovila. "To je odlično razmišljanje, tako da si tudi sam želim, da se razširi med vse, še posebej, če izpostavim, da je Slovenija tako bogata z lesom, da bi lahko si vsak naredil svoj barko, tako da jaz sedaj sanjam o nekem evropskem projektu. Upam, da se bomo s fanti iz Las Koper, ki skrbi in zna to speljati, lahko dogovoril za projekt, v katerem bi, ne samo teoretično, ampak tudi praktično zgradili skupaj takšno plovilo," pove.

Več o gradnji batane s polkrožno krmo in letošnjem rekordnem vpisu na srednji pomorski šoli v tokratni oddaji Morje in mi.

Slovenski pomorščaki, a tudi ladjedelci tradicionalnih plovil cenjeni zaradi znanja in veščin