S kavo se ukvarja tudi znanost, ki napitku pripisuje vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma na zdravje.

Različne študije so dokazale, da ima kava sposobnost zmanjševanja nekaterih vnetij v našem telesu, na mentalni ravni pa nam kava povečuje koncentracijo. V preteklosti si študije in sama stroka glede uživanja kave in glede same količine niso bili enotni, toda v današnjem času narejene raziskave kažejo, da ima redno in vsakodnevno pitje kave v zmernih količinah, dve do tri skodelice dnevno, pozitivne učinke na naše telo. Kava je bogat vir antioksidantov, ki ščitijo naše celice. Med njimi so bistvenega pomena polifenoli, ki jih sicer najdemo predvsem v sadju in zelenjavi, ščitijo pa naše celotno telo.

A seveda ne gre s kavo pretiravati. Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro, smrtna kavna doza je bojda sto skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50.

Prvi mednarodni dan kave smo praznovali 1. oktobra 2015 v okviru razstave Expo 2015 v Milanu, organizirala pa ga je Mednarodna organizacija za kavo (International Coffee Organization, ICO); tam je takrat potekal tudi globalni forum o kavi. V Mednarodno organizacijo za kavo je včlanjenih 77 držav in med njimi je tudi Slovenija.

Kavovec, rastlina, ki rodi rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje za vzgojo posebne rastne pogoje, zato je v Evropi ne moremo gojiti. Posledica tega je, da se članice Evropske unije uvrščamo med največje uvoznice in porabnice kave na svetu. Po podatkih Eurostata so bile v letu 2016 največje pridelovalke kave Brazilija, Vietnam in Kolumbija. Iz teh treh držav smo države članice EU v letu 2016 uvozile vrednostno za 13,9 milijarde evrov kave. Med štiri evropska pristanišča z največjim količinskim pretovorom kave so se v letu 2016 uvrstili: Antwerpen (Belgija), Hamburg (Nemčija), Genova in Trst (Italija).

Slovenci imamo radi kavo, o tem ni dvoma. Še v kulturi se odraža naš odnos do kave. Ivan Cankar je svoj grenak spomin opisal v črtici Skodelica kave, slikarka Ivana Kobilca je upodobila svojo Kofetarico na slikarskem platnu.

To čudežno zrno sicer vsebujejo zelo veliko sestavin in vseh še vedno ne poznamo. Sestava surove kave je odvisna od vrste in porekla kave, procesi obdelave kave pa to prvotno sestavo močno spremenijo. Pražena kavna zrna vsebujejo ogljikove hidrate, proteine, maščobe, kisline, vodo, minerale, arome, kofein in še veliko drugih snovi. Vse te sestavine dajejo kavi svojstven okus, aromo in so vir stimulativnih učinkov na naše telo.

Ob mednarodnem dnevu kave smo poslušalke in poslušalce Radia Koper povprašali, ali pijejo kavo, kakšno imajo najraje, jo sladkajo in kaj jim ta dišeči napitek pravzaprav pomeni.

Raje kavatar kot kravatar.

Blaž, z vsemi plusi se strinjam. A zakaj vedno sledi nasvet, ki ga dobim: Kaj pa smetana in holesterol? Nasmejimo se s kavo v nov dan!

Dober dan se začne z dobro kavo. In verjamem tudi obratno sorazmerno.

Najraje pijem turško kavo. Zjutraj si jo privoščim, potem pa nič več ves dan. Dovolj je ena.

Ne pijem kave. Zvišuje mi pritisk!

Najraje imam našo kavo, domačo. Pripravljam jo kar v džezvi. Kavo rada pijem, da mi da malo moči (smeh).

Kavo pijem, ker mi je všeč okus.

Gre za navado. Doma si jo pripravim v lončku, dodam tudi mleko. V kavi sicer ne vem, kaj je, a je kava sama dobrota (smeh).

Ne morem živeti brez kave, če je zjutraj ne spijem. Najraje imam espresso. Pripravim si ga doma. Tudi drugje pijem kavo. Tam dodam še en užitek: klepetam. Pomemben je družabni moment. Tisto, da srce zjutraj dela, najbrž tudi. To bi se sicer dalo odpraviti, kave pa ne (smeh).