Pivčevo je na kmetijskem ministrskem stolu zaradi afer zamenjal Podgoršek, vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice je prevzel Roman Žveglič. Obeležili smo mednarodno leto zdravja rastlin.

Vremenske razmere so bile razmeroma ugodne in v kmetijstvu niso povzročile velike škode. Je pa zato močno zarezal virus. Med kmetijskimi panogami je zagotovo najbolj prizadel vinogradnike in vinarje. Zaustavitev delovanja vseh gostinskih lokalov in tako rekoč ustavljen izvoz je pustil polne kleti. Država je priskočila na pomoč s subvencioniranjem destilacije vina v alkohol za industrijsko uporabo, kar je s omililo težave, pravi glavni enolog največje slovenske kleti, Kleti Brda, Darinko Ribolica: "S tem se je zagotovo znižal cenovni pritisk na trgu. Tudi mi smo se poslužili tega ukrepa, ker smo hoteli viške vina umakniti s trga, ne pa zniževati cene."

Če je vina mnogo preveč, pa nam še vedno primanjkuje doma pridelane hrane. Imamo dovolj govejega in belega mesa ter mleka. Šepamo pa pri krušnih žitih, alarmantno je stanje s sadjem, zelenjavo in svinjskim mesom. V naslednjem programskem obdobju bodo potrebne korenite spremembe, pravi minister Jože Podgoršek: "Potrebno bo poiskati načine, kako povečati pridelavo na rastlinskem delu, morda tudi na račun kakšne živinoreje, zlasti na ravninskem delu Slovenije."

Zato bodo tudi razpisi za pomoč v prihodnje nekoliko drugačni, da bi samooskrbo dvignili na primerno raven. Zaradi za evropske razmere majhnih kmetijskih gospodarstev pa je nastopil skrajni čas za povezovanja. To je še kako pokazala korona epidemija. Smo pa priča še drugim epidemijam. Soočamo se z vse več tujerodnimi organizmi. Letos je prevladovala marmorirana smrdljivka, ki pomeni grožnjo tudi vnaprej. Glede na to, da Evropska unija prisega na zeleno kmetijstvo, je že in še manj bo možnosti za zatiranje s kemijskimi sredstvi. Takoje tudi slovensko kmetijstvo pred velikimi izzivi, predvsem v spremembi miselnosti.

Ingrid Kašca Bucik