Presnec je krhko, bogato nadevano pecivo iz nekvašenega testa, po katerem je bil pred sto in več leti znan samostan na Kostanjevici nad Novo Gorico. Po njem je pecivo dobilo tudi ime – kostanjeviški presnec. Kasneje, proti koncu 19.stoletja, ko so ga osvojile tudi gospodinje iz meščanskih krogov, so kostanjeviški presnec preimenovali v goriško gubano. Gre za energetsko bogato, po vonju in sestavinah pa toplo pecivo, ki je primerno za hladnejše letno obdobje. Najprej so ga pekli za veliko noč, kasneje pa tudi za božič in novo leto.

Presnec je dobrota, kjer se prepletajo različne sestavine z različnimi vonji in okusi, vendar se harmonično dopolnjujejo in tudi zato je pecivo res nekaj posebnega. Peka zahteva spretne roke, saj je testo krhko in se rado lomi. S kostanjeviškim presnecem in recepturo se je pobliže ukvarjala zgodovinarka Slavica Plahuta, sicer vneta ljubiteljska raziskovalka kulinarike na Goriškem.

Kako pripravimo testo?

Ker je testo navadno presuho in rado poka, dodamo veliko žlico suhega vina, da testo postane nekoliko bolj prožno.

Kako pripravimo nadev?

Rozine predtem namakamo v mešanici žganja in vina. Krušne drobtine popražimo na 5 dag masla. Samemu nadevu se doda še 2 žlici ruma, če pa je še presuh dodamo žlico tekočine, kjer so se namakale rozine.

Kompakten nadev razložimo na razvaljeno krhko testo, zavitek oblikujemo v obliko kolača ali spirale in pečemo za 30 minut pri 180 °C.