Iskanje
Pred 150 leti je izšla prva številka Edinosti, glasila tržaških Slovencev, ki je poročal tudi o razmerah širšega območja Primorske in Istre. V Čedadu so ob letošnjem tradicionalnem dnevu emigranta obeležili tudi 50-letnico društva Beneško gledališče. Govorili bomo tudi o filmu in stripu, tokratno glasbeno ogrlico pa je Iztok Novak Easy posvetil albumu 25, s katerim je Adele na današnji dan pred 10-imi leti zasedla vrh ameriške lestvice albumov.
V italijanskem mestecu Osimo pri Anconi so bili na današnji dan pred 50-timi leti podpisani Osimski sporazumi. Nekdanja Jugoslavija in Italija sta tako dokončno začrtali njuno skupno mejo, ki je kljub podpisu Londonskega memoranduma in razdelitvi cone A ter cone B med državama, do takrat ostala ne ratificirana. Poleg vprašanja meje so sporazumi predvidevali tudi pospešitev gospodarskega sodelovanja, ter številne tudi neuresničene projekte. Danes v prvi vrsti predstavljajo temelj odličnih med sosedskih odnosov.
Vlada naj bi do desetega novembra pripravila predlog zakona z naborom ukrepov za učinkovitejše zagotavljanje varnosti, ki ga je v torek zvečer napovedala v Novem mestu. Stroka opozarja, da morajo biti nove uredbe sorazmerne in skladne z ustavo, zlasti tiste, ki policiji dajejo dodatne pristojnosti. V občini Komen so te dni objavili javni razpis za spodbujanje zaposlovanja in dvig gospodarske aktivnosti v občini. S pomočjo finančnih subvencij občine so v petih letih odprli 51 novih delovnih mest. V oddaji tudi o tem: - Veto Državnega sveta na zakon o psihoterapevtski dejavnosti. - Na Severnem Primorskem zbirajo podatke o partizanskih bolnišnicah. - Trump srečanje s Xijem označil za velik uspeh. - Nogometaši ajdovskega Primorja zmagali pri sežanskem Taboru.
V Parku Škocjanske jame so pridobili sredstva za novi naravovarstveni in razvojni projekt, ki pa je tudi zelo konkretno naravnan. Na območjih Nature 2000 bodo v prihodnjih štirih letih izvedli 48 ukrepov, s katerimi bodo izboljšali življenjske pogoje izbranim vrstam rastlin in živali. V projektu z imenom Za Kras 2 sodeluje šest partnerjev, med njimi so tudi republiški zavod za varstvo narave in obe primorski mestni občini. V oddaji tudi o tem: - Obala ultra traila se je udeležilo 1500 tekačev. - Izšel je nov knjižni vodnik Juliana. - Ajdovske rokometašice imajo lepe možnosti za napredovanje v Evropskem pokalu.
Prve povojne ige je drugič v zgodovini gostil St. Moritz. Iz Slovenije je za jugoslovansko reprezentanco tekmovalo 17 športnikov, ki so nastopali v tekih, skokih in alpskem smučanju. V teku na 50 kilometrov m je bil Jože Knific 14., Franc Smolej 15. in Matevž Kordež 16..
Čas olimpijskih iger je več kot odlična priložnost, da se poglobimo v zgovino športa. So bili prvi olimpijci goli? Je imel maraton kilometre, atletika pa merjenje časa? Poslušalka Jelka je bila v tem jutru najbolj športno navdahnjena, kako bi se pa vi odrezali v tokratnem kvizu? Teza 1: V antični Grčiji so športniki na olimpijskih igrah tekmovali v spodnjicah. DA / NE Teza 2: Prvi nogometni vratar ni smel uporabljati rok. DA / NE Teza 3: Prve moderne olimpijske medalje niso bile zlate. DA / NE Teza 4: Športne stave obstajajo že tisočletja. DA / NE Teza 5: Prvi smučarji so uporabljali dve palici. DA / NE
Po uspehu prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu se je priložnost za izvedbo leta 1928 ponudila švicarskemu St. Moritzu. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 kilometrovm dosegel Jožko Janša.
Poletje 1975 je zaznamovalo prelomnico – ne le za Hollywood, temveč tudi za obiskovalce plaž po vsem svetu. Takrat je v kina zaplaval Spielbergov triler, ki je gledalce prikoval na sedeže in sprožil pravo filmsko norijo. "Žrelo" je postal prvi veliki poletni blockbuster, prejel štiri nominacije za oskarja in osvojil tri zlate kipce – med njimi tudi za ikonično glasbeno podlago Johna Williamsa, ki še danes z enim samim tonom prebudi srh. Ob 50. obletnici filma se nam je z nekaj mislimi o kultnem filmu pridružila tudi filmska kritičarka Ana Jurca.
V središču tokratne oddaje je Koprčan Martin Mikolič s pesniškim prvencem »G. In«. V ciklu drobnih pesniških zgodb spremljamo dan, oziroma, življenje junaka Ina. Dadaistično razigrano pesniško ustvarjanje z elementi nadrealizma pa pomene skriva tudi v simbole, ki se navdihujejo pri prostozidarski abecedi. Celoti dajejo satiričen prizvok in sooblikujejo likovno podobno drobne knjižice v formatu japonskih razglednic. K pogovoru smo povabili skladateljico Petro Strahovnik, letošnjo dobitnico nagrade Prešernovega sklada, ki je s svojim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo dosegla mednarodno prepoznavnost. Razstava Divja 70. leta na Koroškem v Šentjanžu v Rožu pa 50 let po znamenitem "preštevanju" manjšine odpira vprašanja o dediščini drznega študentskega in mladinskega gibanja za pravice Slovencev v Avstriji. Na glasbeno ogrlico je Armando Šturman nanizal glasbenike raznolikih slogov, vendar pa imajo izbrane skladbe Marka Breclja, Riblje čorbe, bendov Elio e le Storie Tese ter Soundsystem kljub vsemu rdečo nit.
Občina Hrpelje-Kozina je na svoji spletni strani objavila informacijo o predvideni graditvi večstanovanjskih stavb, obenem pa pozvala občane, da se opredelijo do pobude. Občinski prostorski načrt zdaj na območju predvideva gradnjo enodružinskih hiš, investitor pa želi graditi večstanovanjske stavbe. Temu pa prebivalci nasprotujejo. Na občini odgovarjajo, da se ne županja ne občinski svet do pobude še nista opredelila in da je informacija na spletni strani namenjena zgolj seznanitvi občanov in zbiranju stališč. Pripombe zbirajo do 5. februarja. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo med drugim obravnaval predlog subvencij podjetjem, ki porabijo veliko električne energije. - Bodo z drugim razpisom našli izvajalca, ki bo zgradil doma starejših občanov v Bovcu? - Mineva 70 let od potresa, ki je močno stresel Ilirsko Bistrico in okolico.
Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.
Radijski kviz je postal stalnica torkovih juter na Radiu Koper. Med stalnice bi lahko uvrstili tudi Bojanove poizkuse, da bi osvojil glavno nagrado. Poslušalec Bojan iz Maribora se namreč že mesece trudi, da bi na vsa vprašanja odgovoril pravilno, danes mu je uspelo. Prisluhnite, kako zvenita pristna sreča in veselje ob zmagi. Teza 1: Beseda “spa” je povezana z dejanskim krajem z imenom Spa v Belgiji. DA / NE Teza 2: Turški hamam (kopel) pogosto vključuje posebno rokavico za piling. DA / NE Teza 3: Rimljani so kopališča ogrevali z “talnim gretjem”. DA / NE Teza 4: “Wellness” je star izraz, ki ga je uporabljal že Cezar. DA / NE Teza 5: Antični Grki so po telovadbi izvajali “piling” s kovinskim strgalom. DA / NE
