Iskanje
V oddaji vas tokrat vabimo v amfiteater gradu Kromberk v Novo Gorico, kjer je 19. junija letos zazvenel koncert ob 25-letnici Glasbenega društva NOVA. Slavnostni dogodek z naslovom Skozi NOVA leta so oblikovali revijski orkester NOVA, dirigenta Anže Vrabec in Damijan Valentinuzzi ter solisti: saksofonisti Jani Šepetavec, David Mozetič in Boštjan Simon, violistka Barbara Grahor Vovk, pianist Blaž Pahor, trobentača Vid Bavcon in Matija Podbersič, kitarist Maj Špacapan ter violinistka Ana Cotič. Številno občinstvo je z navdušenjem spremljalo doživeto muziciranje glasbenikov, ki so predstavili izviren nabor skladb, med katerimi so prevladovala dela in priredbe članov društva. Posebno mesto sta imeli tudi skladbi Prvi sneg goriškega skladatelja Marijana Mlakarja in priredba pesmi Skozi leta novogoriške skupine Avtomobili. Napovedoval je Jakob Šfiligoj, režiral pa Tereza Gregorič. Za posnetek koncerta in obdelavo zvoka je poskrbel Matej Čelik.
Na današnji dan leta 1725 v Benetkah rojeni Giacomo Casanova se je v zgodovino zapisal kot pustolovec. Njegovi Spomini veljajo za dragulj erotične literature 18. stoletja. Po izsledkih, ki so jih konec leta 2006 objavili tudi slovenski časopisi, naj bi znani 'homo eroticus' po materini strani izviral iz Istre. V slavnih spominih je namreč Casanova hvalil Istro, lepoto njenih žensk in vino refošk, ki možem daje moč. Prav z Izolo pa je povezan pobeg iz znamenitega zapora I piombi. Casanova je tedaj delil celico z izolskim brivcem, imenovanim Sordaci, ki je Casanovo tako obril in ostrigel, da po pobegu mimoidočim na beneških ulicah ni dajal vtisa pobeglega zanikrnega zapornika. Danes se spominjamo svetovno znanega danskega pravljičarja. Hans Christian Andersen se je rodil na današnji dan leta 1805 v Odensu pri Kopenhagnu. Zanimivo, da je prva zbirka pravljic že znanega pisatelja naletela na hladen sprejem, vendar je s pravljičarstvom nadaljeval vse do bolezni v visoki starosti. Prisluhnimo odlomku pravljice Cesarjeva nova oblačila. Pripoveduje Stane Sever/ plošča št. 6480/b "Boji na lupkovskih višinah, Ruski napad pri Inowlodzu," tako je večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela novice z bojišč prve svetovne vojne: "Boji na črti lupkovskih višin, severno od Cisne - Kalnice in Užoškega prelaza trajajo dalje. Zdi se, da so naše čete mestoma prešle k protinapadu." Dôl pri Hrastovljah leži na robu zgornjega dela suhe doline Rižane. Vzhodno od vasi se dviga kraški rob Jerebine, južno so pobočja kraške vzpetine Velikega gradeža, jugozahodno je hrib Korag, zahodno pa hrib Lačna. Tak naravni amfiteater je kot nalašč za trto in vino muškat. Občnoimenski pomen besede dôl je manjša dolina. Dôl so fašisti preimenovali v Vallone. V Rimu je na današnji dan leta 2005 umrl Karol Jozef Wojtyla - papež Janez Pavel II., 263. naslednik apostola Petra, ki je leta 1978 postal prvi Slovan na tem položaju. Slovenijo je Janez Pavel II. v času svojega pontifikata obiskal dvakrat, prvič maja 1996, ko je med tridnevnim obiskom daroval svete maše v Ljubljani, Postojni in Mariboru; drugič pa septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. V Postojni mu je ob 76-em življenjskem jubileju s pesmijo in plesom čestitalo več kot 50 tisoč mladih. Vidno ganjeni papež se jim je zahvalil takole: Prisluhnimo skladbici Ko čutiš to, ki so jo tedaj zapeli Faraoni.
