Iskanje
Ustvarjalna Ani Frece je z zasedbo Hotel za srečo posnela novo pesem Bosa se igrat. Ta nam sporoča, da se je blagodejno ustaviti in dati priložnost naši otroški energiji. Avtor skladbe Bosa se igrat je kitarist in umetniški vodja zasedbe Hotel za srečo, Marko Mozetič - Mozo.
Zgodba s prodajo propadle industrije keramičnih ploščic Martex iz Volčje Drage pa se je po več letih začela razpletati. Stečajni upravitelj je poskrbel za odvoz prek dva tisoč ton odpadkov, novi lastnik Martexa pa je le plačal kupnino. Na novogoriški upravni enoti zaradi minule stavke nimajo povečanega števila nerešenih zadev, pravijo. Nekoliko več gneče beležijo poleti zaradi urejanja dokuentov tik pred odhodi na dopust. Trenutno največji izziv so dolgotrajne bolniške odsotnosti. V oddaji tudi o tem: - Ali lahko Trumpu kaj prepreči vrnitev v Belo hišo? - Evropski parlament bo na ustanovni seji volil novo predsednico. - Po dnevu počitka se nadaljuje kolesarska dirka po Franciji.
Potem ko so trije rudarji izgubili življenje v eni najhujših rudarskih nesreč pri nas, je vlada v spomin na žrtve za jutri razglasila dan žalovanja. Že danes so se oglasile sirene v Šoštanju, od koder sta dva od treh preminulih. Kako to preživljajo preživeli rudarji? Delo rudarjev je težko, zahtevno delo. Odvisno je tudi od sreče. Kamerati ali tovariši pa so med seboj zelo povezani. Zato je nesreče prizadela tudi nekdanje knape na Idrijskem. Tam smo poklicali nekdanjega rudarja Jožeta Pavšiča.
Ali ste vedeli, da so morski prašički že več kot 2000 let del človeške zgodovine? V starodavni Južni Ameriki so jih cenili ne le kot hišne ljubljenčke, ampak tudi kot simbol sreče. Tudi njihovo ime je zelo nenavadno, saj ne izvirajo iz morja niti niso prašički. Tako so jih poimenovali zaradi njihove prisrčne 'cvileče' komunikacije, ki morda spominja na pujse, ki so jih mornarji nekoč prevažali na ladjah kot del prehranskih zalog. Zaradi svoje družabnosti in nežnosti ter ljubkih pogovorov, ki jih uporabljajo za komunikacijo, so prirasli k srcu tudi Jerneju Mikužu iz naselja Žagolič blizu Cola. Jernej je pri nas eden redkih vzrediteljev teh ljubkih živalic. Prisluhnite, če želite izvedeti več o čudovitem svetu morskih prašičkov. Verjemite, s svojim prepoznavnim cviljenjem, sploh ko se bliža čas hranjenja, bodo hitro pritegnili vašo pozornost.
Kje v Sloveniji lahko lastnik zakonito odloži svoj odrabljen čoln iz kompozita in steklenih vlaken? Trenuten ogovor je: nikjer. Na lastne stroške ga mora odpeljati v tujino, v katero od pooblaščenih podjetij za razgradnjo. Kar ni poceni. Podobne razmere so tudi drugod po Evropi. Zato odrabljeni čolni brez znanega lastnika svojo pot prepogosto zaključijo v naravi. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili v Beneško laguno. Po nekaterih ocenah je namreč v njej zapuščenih več sto ali celo do dva tisoč odrabljenih čolnov. Imenujejo jih ghost boats ali plovila duhov. V neprofitni organizaciji Venice lagoon plastic free pa so se odločili, da zavihajo rokave, odstranijo plovila in zanje najdejo rešitev, ki podpira krožno gospodarstvo, kar pri ravnanju s temi odpadki podpira tudi Evropska komisija.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišim zvok drona, vidim ga ne. Zaskrbi me, ali nas kdo snema. Koga naj obvestim? To sta le dve vprašanji, ki se porajata zaradi pogoste uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti? O tem v svetovalni oddaji, gost bo Peter Čičerov z Agencija za civilno letalstvo.
Zasedbo Petsto metrov in njen debitantski album Telo ter istoimensko Pesem tedna Radia Koper je v studiu predstavil pevec in kitarist Janez Skaza. Domači kraj banda so Zreče. »Petsto metrov ne označuje ničesar drugega kot dolžino klanca, po katerem se z regionalne ceste Ljubljana – Maribor povzpneš v Zreče.« Skupino sestavlja stalna četverica: pevec in kitarist Janez Skaza, bobnar Matjaž Skaza, klaviaturist Samo Jezovšek in basist Tomaž Dolžan. Vsi so prekaljeni glasbeniki, saj so v zadnjem desetletju na odrih širom po Sloveniji stali ob boku številnim uveljavljenim izvajalcem: Evi Boto, Šank Rocku, Nini Pušlar, Tinkari Kovač, Aniki Horvat in mnogim drugim. Pozno spomladi so po večletnem paberkovanju lastnih skladb postregli s prvencem, ki so ga ob v končni izdelek zapakirali v koprodukciji s prekaljenim studijskim tehnikom in producentom Sebastianom Podlesnikom. Na albumu je deset skladb in obilica gostov, ki tako ali drugače prispevajo k še večji raznolikosti zvočne podobe: »Od začetnih skladb z lahkotnejšimi in neobvezujočimi oblikami ljubezni, katere opisuje uvodna in naslovna skladba Telo, pa vse do zaključka albuma, ki se dotakne tudi soočanja z minljivostjo,« pravi večinski avtor glasbe in besedil, Janez Skaza.
Rusija je prav pred letom dni začela vojaško agresijo v Ukrajini. Odtlej je pred vojno zbežalo več milijonov ljudi, ki iščejo zatočišče in novo življenje. Za številkami se vedno skrivajo življenja posameznikov, to pomeni več milijonov različnih zgodb. Če bi bilo vse drugače, bi se 16-letni Boris Kalašnikov s prijatelji sprehajal po centru Harkova, morda obiskal kakšno gledališko predstavo ali pa se spogledoval s svojo simpatijo v mestnem parku. Kruta usoda ga je prisilila, da je zapustil Ukrajino in svojo oazo miru in sreče našel v Sloveniji. Trenutno živi v Ankaranu. Ker ga zanima umetnost in igra, se je hitro vpel v kulturno življenje tega obalnega mesta in slovenščina mu ne povzroča več preglavic. Gotovo ne mine dan, da ne bi razmišljal o svoji državi, kljub temu, da ima pri nas skoraj vse, kar potrebuje. Svojo zgodbo je zaupal Boštjanu Simčiču.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o svetu, v katerega nas potegne prekomerna oziroma neprimerna uporaba računalniških tehnologij. Različne aplikacije nas vabijo v neprestano drsenje po zaslonu, iskanje odzivov, všečkanje, stalno pričakovanje sporočil. Zakaj govorimo o zasvojenosti? Ker so vsi ti odzivi, ki jih od nas pričakuje splet (ne le mi od njega) povezani tudi z delovanjem možganov. Ti ob uresničitvi naših pričakovanj sproščajo hormone sreče. Najbolj ranljivi so otroci in najstniki, ki pogosto bolj ali manj resne čustvene težave sproščajo in tudi rešujejo v virtualnem okolju. Slednje pa je že del našega vsakdana, zato je eno od vprašanj, ki smo ga postavili našemu sogovorcu dipl. soc. delavcu Janezu Arhu, strokovnemu delavcu in svetovalcu iz Centra Logout Izola, kako najti konsenz oziroma ravnovesje?
Nekatere frazeme v vsakodnevnih klepetih pogosto uporabljamo; takoj nam je jasno, če nam kdo reče, da opravljamo sizifovo delo ali se borimo z mlini na veter ... Kaj pa, če gre kdo kot Elija? Le kaj pomeni iti kot Elija? Da bi razumeli pomen tega frazema, moramo pokukati v svetopisemske čase ...
Tisti, ki ga vsaj delno poznate, boste morda presenečeni, da izraz mem ni nastal na spletu. Pravzaprav je Richard Dawkins to besedo prvič uporabil v svoji knjigi leta 1976. V njej je poskušal ugotoviti, ali obstaja merljiva enota, ki opisuje, kako se ideje širijo skozi generacije. Torej, preprosto povedano, mem je enota za kulturni prenos idej. Spletni mem pa je samo del množice memov. Torej, če nekdo reče mem, ima najbrž v mislih internetni mem. Gre za spletne šale, največkrat v kombinaciji fotografije in besedila, ki na ironičen način predstavljajo najrazličnejše vidike vsakdana, družbe, celo politike, čeprav so se od te raje oddaljili in se bolj osredotočili na popkulturo in sarkastična opazovanja življenja. O tem pojavu sem bomo pogovarjali z etnologom in kulturnim antropologom, dr. Ambrožem Kvartičem.
Ob prvem novembru, dnevu spomina na mrtve, poleg sveč, grobove krasijo tudi krizanteme. Najpogosteje tiste z velikimi cvetovi. V zadnjih letih vse pogosteje vidimo tudi drobnocvetne, marjeticam podobne krizanteme, različnih barv. Krizantema v zahodnem svetu predstavlja minljivost,smrt, žalovanje in spomin. Na vzhodu ima povsem drug pomen. Je cvetlica sreče, ki ji nekateri pripisujejo tudi zdravilne učinke. Ste vedeli, da moramo semena ali podtaknjence krizanteme v zemljo položiti že spomladi, da polno zacvetijo sredi oktobra? Zgodbo o krizantemi je pripravila Barbara Kampos.
