Iskanje
Celotno Primorsko je prizadela huda pozeba. Uničenih je med deset do sto odstotkov sadja in zgodnje zelenjave. Najhuje so prizadete breskve, nektarine in marelice. Strokovnjake skrbijo tudi zgodnje sorte vinske trte. Razmere niso prizanesle niti špargljem. V Zdravstvenem domu Tolmin pa so našli začasno rešitev za nujno medicinsko pomoč. Z zdravniki, ki jo izvajajo, so se dogovorili za sodelovanje po podjemni pogodbi. O problematiki zdravstvenega doma Tolmin danes razpravljajo tudi v državnem svetu. V oddaji tudi o tem: - Bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe gre v pravo smer, meni premier Golob. - KPK v postopku imenovanja nekdanjega generalnega direktorja policije zaznala korupcijska tveganja. - Mirenski svetniki potrdili sofinanciranje Hiše dobre volje. - Smučarske skakalke danes na Finskem, slovenska nogometna reprezentanca v Bratislavi.
Priljubljena primorska glasbenica Anika Horvat ne počiva. V pomladnem času nam je predstavila novo skladbo "Do tja", ki je postala tudi naša nova "pesem in pol". Pravi, da je to sporočilo ljubezni in vzpodbude za vse, ki se soočamo z življenjskimi izzivi in dvomi. Vsak dan lahko prinese novo priložnost za uspeh, če sledimo svojim sanjam in srcu, nam je še povedala Anika. Pa tudi, kje cvetijo tako lepe breskve, zakaj je hčerka vendarle pristala na snemanje in kaj pripravlja z Laro Baruca.
S svečanostjo se bodo tudi uradno začele 33-e poletne olimpijske igre, ki jih po sto letih spet gosti Pariz. Štiriurni spektakel tokrat prvič ne bo potekal na stadionu, ampak na vodi. Igre bodo zgodovinske tudi zato, ker je prvič število športnikov in športnic uravnoteženo, zastave držav udeleženk ob odprtju bosta vihtela po dva olimpijca. V oddaji tudi o tem: Vlada bo potrjevala kandidaturo Tomaža Vesela za evropskega komisarja. Po nekaj zelo slabih letinah breskve na Primorskem znova dobro obrodile. Pred nami je eden prometno najbolj obremenjenih koncev tedna.
Kako sta se v 30tih letih spremenili pridelava breskev in oljk? Je porok več mali manj? Katera so bila najpogostejša imena leta 1991 in katera so danes? Za koliko se je povečalo število stoletnikov v treh desetletjih? To je le nekaj podatkov, ki jih je ob 30-letnici samostojne Slovenije izbral Statistični urad Republike Slovenije za niz 30 podatkov za 30 let. Pogovarjali smo se z Martinom Bajžljem, ki na SURS-u skrbi za stik z uporabniki. Kako je s pristaniškim prometom in kateri posnetek smo našli v naši arhivu?
Razpis za naložbe v predelavo, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov ter odkup breskev v Vipavski dolini sta temi tokratne oddaje, ki jo je pripravila Karin Zorn.
V tokratni Kmetijski oddaji bomo govorili o letni rezi češenj, breskev in marelic in pelenolistni ambroziji, eni najbolj alergenih rastlin, ki povzroča škodo tudi v kmetijstvu in se že pripravlja na cvetenje. Oddajo pripravlja Ingrid Kašca Bucik.
Najpogostejši sadež poletja v naših krajih je breskev. In prav breskvam namenjamo današnjo kmetijsko oddajo, kijo je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
Danes se spominjamo znamenitega nizozemskega slikarja, ki je bil izjemno plodovit, njegovo veličino pa so odkrili šele sredi prejšnjega stoletja. Rembrandt Hermenszoon van Rijn se je rodil na današnji dan leta 1606 v Leidenu. Na Vogrskem se je na današnji dan leta 1901 rodil sadjar Alojz Fornazarič. Po kmetijski šoli v Gorici je obiskoval strokovne tečaje v Bocnu, Coneglianu, Massalombardi in Pistoii, kjer se je seznanil z vodilnimi italijanskimi agronomi. Leta 1937 je pri Zagrebu uredil plantažno gospodarstvo, leta 1941 pa je vzel v najem viničarijo v Lokah pri Leskovcu, kjer je uredil prvi hektarski nasad breskev. Iz križanja sorte Halberta s sorto Pistoia je vzgojil novo sorto breskev Slovenija. Podrobneje o tem Nikita Fajt: "Na obeh straneh Somme se je razvil krvav boj. Francozi so z včerajšnjimi brezuspešnimi napadi v okolici Barleu in zapadno Estree k splošnim neuspehom doživeli nadaljna razočaranja. Vzhodno Moze so se francoski poizkusi, da bi zavzeli naše postojanke, popolnoma izjalovili," tako je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost povzela poročilo glavnega stana v Berlinu o bojih na zahodni fronti. V Ljubljani so na današnji dan leta 1941 italijanski karabinjerji ustrelili literarnega zgodovinarja in teoretika Augusta Žigona, ko se je med policijsko uro vračal na svoj dom pod Rožnikom. Po osnovnem šolanju v rodni Ajdovščini in gimnaziji v Gorici je najprej na Dunaju študiral pravo, nato v Gradcu umetnostno zgodovino, klasično filologijo in slavistiko. Poučeval je v Kranju in Gorici. Leta 1905 je na graškem inštitutu ubranil disertacijo o Leonardovi sliki Madona v votlini. Kasneje je bil ravnatelj ljubljanskega liceja. Zaradi sporov s prešernoslovci so ga leta 1925 prisilno upokojili. Največ zanimanja je vzbudila njegova teorija o arhitektonski zgradbi Prešernovih pesmi. Tako je postal nekakšen predhodnik sodobne strukturalne šole. Na Svetega Vida ima češnja moža, črva./Če na svetega Vida dežuje, pozabi na vino. V Pulju se je na današnji dan leta 1956 rodil učitelj, pesnik in napovedovalec Claudio Geissa. V rodnem mestu je končal pedagoško akademijo in se leta 1975 zaposlil na naši radijski postaji kot napovedovalec programa v italijanščini. Po desetih letih radijskega dela je postal funkcionar samoupravne skupnosti za prosveto in delo italijanske narodnostne skupnosti. Štiri leta je vodil tehnično pisarno Unije Italijanov. Ljubiteljsko pesni, nastopa tudi kot kantavtor po zgledu Francesca de Andre-ja. Prisluhnimo Geissovi skladbi Su e giu:
