Iskanje
Sadjarski center Bilje je tudi letos pripravil predstavitev in pokušino breskev in nektarin, ki jih žlahtnijo v svojih nasadih. V tokratni izbor so vključili deset novih sort. Ker pri nas ni žlahtniteljev, iščejo nove sorte breskev na tujem, predvsem v Italiji, Španiji in Združenih državah Amerike. V oddaji tudi o tem: - Evropsko gospodarstvo je kljub negotovosti v drugem četrtletju leta zaznalo rast. - Na mednarodnem dnevu piva v Novi Gorici opozorili na težave s sektorju. - Pesmi ene največjih italijanskih pesnic Alde Merini tudi v slovenskem jeziku. - Slovenski odbojkarji so proti Italijanom izgubili v polfinalu Lige narodov.
Na pristojnem odboru v državnem zboru pravkar obrnavnavajo spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi. Največja skupina oskrbovalcev v domačem okolju predstavljajo mlajši upokojenci, ki skrbijo za družinske člane. Toda pravice do tega statusa in prednosti, kar jih ta prinaša, nimajo. S julijem pa naj bi vendarle pridobili, trdi minister Simon Maljevac. Občina Bovec pa je danes na portalu javnih naročil objavila razpisno dokumentacijo za izdelavo projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin. V oddaji tudi o tem: - Začel je veljati zakon o individualnih naložbenih računih. - Zdravstveni dom Idrija lani posloval z izgubo, pereče ostaja tudi pomankanje kadra. - Na trgovskih policah že prve domače breskve. - Ljudska univerza Ilirska Bistrica izobražuje starejše tudi v domačih krajih. - 2. etapa Dirke po Sloveniji se je začela v Velenju, cilj bo v Rogaški Slatini.
Cene hrane so se v zadnjem desetletju zvišale za polovico, samooskrba pa je v tem času padla za petino. Vipavska dolina, ki je bila nekoč zibelka slovenskega sadjarstva, je ob propadu zadrug in prevzemu Fructala izgubila več kot polovico pridelave. Nasadi breskev so se skrčili za 70 odstotkov, novih skoraj ni. Sadjarji, ki vztrajajo, nimajo stabilnega odkupa, redke izjeme pa se soočajo z nizkimi cenami. V oddaji tudi o tem: - Jutri bo potekal dan brez avtomobila. - Prihodnjo soboto v Kobarid prihaja italijanski zvezdniški zgodovinar. - Nogometaši Kopra so zmagali v Domžalah.
Celotno Primorsko je prizadela huda pozeba. Uničenih je med deset do sto odstotkov sadja in zgodnje zelenjave. Najhuje so prizadete breskve, nektarine in marelice. Strokovnjake skrbijo tudi zgodnje sorte vinske trte. Razmere niso prizanesle niti špargljem. V Zdravstvenem domu Tolmin pa so našli začasno rešitev za nujno medicinsko pomoč. Z zdravniki, ki jo izvajajo, so se dogovorili za sodelovanje po podjemni pogodbi. O problematiki zdravstvenega doma Tolmin danes razpravljajo tudi v državnem svetu. V oddaji tudi o tem: - Bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe gre v pravo smer, meni premier Golob. - KPK v postopku imenovanja nekdanjega generalnega direktorja policije zaznala korupcijska tveganja. - Mirenski svetniki potrdili sofinanciranje Hiše dobre volje. - Smučarske skakalke danes na Finskem, slovenska nogometna reprezentanca v Bratislavi.
Po slabem letu in pol od začetka prenove so v Senožečah sinoči odprli prenovljeno mitnico ter muzej tovorništva in prevozništva. Tako so po desetletjih propadanja ohranili še edino srednjeveško cestninsko postajo v Sloveniji. Izvira iz začetka 13. stoletja, z muzejsko vsebino pa prinaša zgodbo, ki je v preteklih stoletjih zelo pomembno prispevala k razvoju gospodarskih dejavnosti na podeželju. V oddaji tudi o tem: - Letina breskev na Primorskem v primežu vremenskih ekstremov. - Na Melodijah morja in sonca slavil Dare Kaurič. - Kolesarji na francoskem Touru pravkar vozijo drugo, najdaljšo etapo.
Priljubljena primorska glasbenica Anika Horvat ne počiva. V pomladnem času nam je predstavila novo skladbo "Do tja", ki je postala tudi naša nova "pesem in pol". Pravi, da je to sporočilo ljubezni in vzpodbude za vse, ki se soočamo z življenjskimi izzivi in dvomi. Vsak dan lahko prinese novo priložnost za uspeh, če sledimo svojim sanjam in srcu, nam je še povedala Anika. Pa tudi, kje cvetijo tako lepe breskve, zakaj je hčerka vendarle pristala na snemanje in kaj pripravlja z Laro Baruca.
Kako izbrati pravo sorto oljk glede na okolje, v katerem jo bomo posadili? Odgovor bo mogoče lažji po koncu projekta Pozejdon, kjer sta ključni besedi agrobiodiverziteta in klimatske spremembe. Cilj je tudi zaščita avtohtonih in lokalnih vrst v kmetijstvu. ZRS Koper s partnerji išče odgovore, kako se klimatskim spremembah prilagajati z različnimi genotipi oljk in lokalnimi sortami oljk. Vodja Centra mediteranskih kultur Jakob Fantinič: V sklopu tega projekta je nastal pilotni nasada različnih lokalnih genskih virov. Pri Marezigah smo posadili različne genotipe sort oljk, ugotavljali bomo razlike, ki bi jih bilo potem še bolj raziskati, če bomo videi, da so se denimo bolj izkazali glede na podnebne spremembe. Iščemo prednosti lokalnih sort. Posadili smo 84 sadik, med drugim so buga, črnica, štorta, mata in istrska belica in njihovi genotipi. Če se torej inštitut za oljkarstvo usmerja k genotipom in lokalnim sortam oljk, se Mediteranski inštitut za okoljske študije k vodi, k Rižani. Liliana Vižitnin je vodja projekta na slovenski strani: Reko Rižano smo prepoznali kot ekosistem, ki ni bil zavarovan znotraj drugih območij, smo jo vključili. Ni samo vir pitne vode, z Rižano je povezana naravna in kulturna dediščina. Pri slovenskih partnerjih Interreg projekta Pozdejon smo spoznali dva cilja, usmerjena v agrobiodiverziteto v oljčnikih in biotsko pestrost reke RIžane. Na italijanski strani pa med drugim sodeluje tudi razvojna agencija vegal. Cinzia Gozzo je pojasnila, zakaj želijo raziskati izgubljeno vrtnico: Še posebej nas zanima vrtnica Mocenigo. Ime je dobila po družini Alviseja Moceniga, ki je v 19. stoletju v majhni vasici v vzhodnem Venetu ustvarila vilo, ki naj bi bila samozadostna, imela je tiskarno, čolne, mlin in tako naprej. Družini naj bi jo podarila Jožefina Bonaparte. Vrtnica je zelo posebna, saj ima biserno rožnato barvo in vonj po breskvi. A čez čas je izginila, po dolgem času pa so jo našli v gozdu, ki ga je takrat upravljal WWF. Zdaj bi jo radi ponovno raziskali, da bi jo pokazali javnosti. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
S svečanostjo se bodo tudi uradno začele 33-e poletne olimpijske igre, ki jih po sto letih spet gosti Pariz. Štiriurni spektakel tokrat prvič ne bo potekal na stadionu, ampak na vodi. Igre bodo zgodovinske tudi zato, ker je prvič število športnikov in športnic uravnoteženo, zastave držav udeleženk ob odprtju bosta vihtela po dva olimpijca. V oddaji tudi o tem: Vlada bo potrjevala kandidaturo Tomaža Vesela za evropskega komisarja. Po nekaj zelo slabih letinah breskve na Primorskem znova dobro obrodile. Pred nami je eden prometno najbolj obremenjenih koncev tedna.
Kako sta se v 30tih letih spremenili pridelava breskev in oljk? Je porok več mali manj? Katera so bila najpogostejša imena leta 1991 in katera so danes? Za koliko se je povečalo število stoletnikov v treh desetletjih? To je le nekaj podatkov, ki jih je ob 30-letnici samostojne Slovenije izbral Statistični urad Republike Slovenije za niz 30 podatkov za 30 let. Pogovarjali smo se z Martinom Bajžljem, ki na SURS-u skrbi za stik z uporabniki. Kako je s pristaniškim prometom in kateri posnetek smo našli v naši arhivu?
Razpis za naložbe v predelavo, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov ter odkup breskev v Vipavski dolini sta temi tokratne oddaje, ki jo je pripravila Karin Zorn.
V tokratni Kmetijski oddaji bomo govorili o letni rezi češenj, breskev in marelic in pelenolistni ambroziji, eni najbolj alergenih rastlin, ki povzroča škodo tudi v kmetijstvu in se že pripravlja na cvetenje. Oddajo pripravlja Ingrid Kašca Bucik.
Najpogostejši sadež poletja v naših krajih je breskev. In prav breskvam namenjamo današnjo kmetijsko oddajo, kijo je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
