Iskanje
Pred dnevi so sedmič podelili priznanja FACE LETA otrokom, ki so vse leto navduševali in navdihovali. Dr. Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris in odgovorna urednica istoimenskega spletnega časopisa za otroke pravi, da priznanje ne meri, kdo je boljši. Zmagovalka ali zmagovalec je vsaka faca meseca. V letu, ki se izteka, so se med zmagovalce, torej med face uvrstili tudi Primorci: Iris Baruca in Lea Vatovec iz OŠ Elvire Vatovec Prade, Tavi Ray Samara, sodelujoči na izmenjavi Erasmus+ v Ajdovščini in Katja Kraševec iz OŠ Antona Ukmarja Koper. Osmošolki Iris Baruca in Lea Vatovec iz Prad sta bili prvi pred našim mikrofonom. Razvili sta aplikacijo Phoneout. Ta mlade spodbuja h gibanju in zmanjšanju uporabe družbenih omrežij. Zato sta postali FACI LETA! Z njima se je pogovarjala Mojca Klarič. Časorisova faca leta je postala tudi Katja Kraševec, devetošolka iz OŠ Antona Ukmarja Koper. Je predsednica šolskega parlamenta. Na šoli je pomagala organizirati Teden otroka.
Tudi letošnja obletnica rojstva Borisa Pahorja je prinesla nov poklon in prireditev v Kopru. Društvo Primorski poletni festival jo je tokrat posvetilo monografiji, ki je izšla pri Slovenski matici z naslovom Trst, to je tam, kje je Boris Pahor. "Pahor je bil svetilnik v mestu v zalivu, ki je združeval Slovence šriom sveta", je povedala sourednica monografije Urška Perenič. Opodnevnik prinaša tudi te teme: - Prvi sveženj davčnih sprememb, ki naj bi začel veljati s prihodnjim letom, med drugim prinaša zniževanje meje za normirance, ugodnejšo davčno obravnavo visokokvalificiranih kadrov iz tujine in višjo obdavčitev sladkih pijač. - V Ajdovščini 5. festival Mini Castra. - Na Hudem polju v Mrzli rupi 41.tradicionalno srečanje ranjencev in osebja partizanskih bolnišnic Franja in Pavla. - Po evropskih nogometnih nastopih je čas za državna prvenstva.
Dobitnik Maroltove plakete deluje v okviru KD FS Razor, ki vključuje plesno, pevsko in dramsko dejavnost. Avtorica: Smilja Baranja
Današnja zgodba v rubriki None in nonoti prihaja iz zahodnega dela Goriških Brd. V Kožbani je odraščal Boris Markočič, danes varovanec Doma upokojencev Nova Gorica.
»Največja vrednost staroverstva ali naravoverstva za ta čas je, da družba v njem najde povod za sobivanje z naravo in razumevanje narave same,” je ob odprtju razstave Skrivna modrost na dvorcu Vogrsko izpostavila umetniška svetovalka evropske prestolnice kulture Neda Rusjan Bric. Avtorica razstave je Daša Medvešček, vnukinja Pavla Medveščka - Klančarja, ki je prvi odstrl tančico staroverskih običajev pri nas. Danes praznujemo mednarodni dan plesa, ali utelešen izraz skupne krhkosti, kot ga je v poslanici označil Mihail Barišnikov. Koprska Meduza gosti vizualnega umetnika mlajše generacije Bojana Mijatovića: predstavlja se z novo postavitvijo svojega priljubljenega cikla 'Živali in prijatelji. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik navezala na glasbeno scenski projekt Čaralice Zvezdane Novaković Zven posvečen Medveščku in starovercem
Danes je slovenski glasbeni prostor obšla žalostna vest, da je umrl leta 1946 rojeni snemalec in producent Aco Razbornik. Bil je ustanovitelj slovitega Studia Tivoli, v katerem so se zvrstili vsi kultni velikani slovenske in jugoslovanske glasbe. Aco Razbornik sodi v ožje moštvo soustvarjalcev slovite LP plošče 'Pljuni istini v oči' legendarne skupine Buldožer. Prvi izmed mnogih kultnih albumov je bil leta 1973 album 'Odpotovanja' kantavtorja Tomaža Pengova, ki sta ga z improvizirano opremo posnela kar pri Pengovu doma.
Njegova bogata glasbena, pedagoška in teoretska ustvarjalnost do danes navdihujeta tako strokovno kot laično javnost. Vemo, da je bil izvrsten, tehnično in muzikalno spreten violinist, izjemno ploden skladatelj, nato poglobljen glasbeni pedagog, ki je poučeval violino po vsej današnji Evropi in bil je tudi odličen mislec na področju glasbene teorije. Rodil se je 8. aprila 1692 v Piranu, naselju, ki je bilo takrat živahno in pomembno pristanišče znotraj Beneške republike in del italijanskega kulturnega kroga, ki je hkrati imel slovanski del prebivalstva ter slovansko zaledje. Živel je v času, pred razvojem narodne zavesti med evropskimi ljudstvi in hkrati v času, ko je bila Evropa vsaj tako velik kulturni prostor kot je danes. Njegov oče, trgovec Giovanni Antonio, je bil doma iz Firenc, v Piranu pa je opravljal ugledno in donosno službo nadzornika solin. Mati Caterina Zangrando je bila piranska domačinka, potomka ene najstarejših tamkajšnjih plemiških družin. Mladi Tartini se je sprva šolal v Collegiu dei padri delle scuole Pie v Kopru. Po vsej verjetnosti je obiskoval tudi piransko akademijo I virtuosi, ki je bila zbirališče piranskih izobražencev in razgledanih patricijev. V tem okolju se je Tartini zagotovo navzel svetovljanstva, kajti na srečanjih akademije se je razpravljalo o glasbi, gledališču, slikarstvu, literaturi ... Giuseppeja Tartinija se je že v njegovem času prijel naziv Učitelj narodov in v tem duhu ostaja zelo aktualen tudi danes po več kot tristo letih, kar pojasnjuje muzikolog, Nejc Sukljan, soustvarjalec razstave, ki je bila leta 2022 postavljena v Evropskem parlamentu v Bruslju. Rodno Istro je Giuseppe Tartini zapustil v zgodnji mladosti, pri šestnajstih letih, a kaže, da je ta v njem pustila pomemben otroški vtis, saj je v nekaterih skladbah prepoznavna tukajšnja ljudska motivika. In Giuseppe Tartini je rodni Istri zapustil bogato dediščino svoje osebnosti, ki se danes izraža tako na področju glasbene umetnosti kot na področju kulturnega turizma. Zaključil se je velik evropski projekt Tartini BIS - Krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, katerega partnerji so bili Glasbeni konservatorij Giuseppe Tartini, Občina Piran / Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti, Fondacija Luigi Bon iz Vidma, RRA Zeleni Kras, Konservatorij Benedetto Marcello in Združenje Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Rezultati projekta Tartini BIS so vidni in opazni, poudarja predsednik združenja italijanske skupnosti v Kopru Maurizio Tremul. Projekt Tartini BIS je prispeval k digitalizaciji Tartinijeve zapuščine in izdelavo spletne strani discovertartini.eu, ki med drugim vsebuje tematski katalog Tartinijevih skladb. Aktivna soustvarjalka tematskega kataloga, priprave gradiva za digitalizacijo in sploh raziskovalka dediščine Giuseppeja Tartinija je muzikologinja Margherita Canale Degrassi. Ob analizi Tartinijevih partitur ugotavlja aktualnost Giuseppeja Tartinija na primer tudi v tem, da je motive iz njegovih partitur mogoče preoblikovati v povsem sodobno, tudi elektronsko glasbo, s čimer je navdušil večer Tartini electronic. Projekt Tartini BIS je prinesel tudi ustanovitev čezmejnega mladinskega orkestra, ki je deloval pod umetniškim vodstvom Francesca Guglielma ter izvedel nekaj navdihujočih koncertov. Skrbnica orkestra je Kris Dassena. 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija pa je počastil koncert v dvorani Avditorija Portorož z gostujočim ansamblom La Divina Armonia (Božanska harmonija) z izvedbo del Giuseppeja Tartinija in njegovih beneških sodobnikov, Antonia Vivaldija in Baldassarja Galuppija ob elektronskih vizualizacijah Urše Čuk. Koncert je združil veščine stare, baročne izvajalske prakse s sodobnimi vizualnimi elektronskimi prijemi in tako laičnemu kot strokovnemu občinstvu približal lepoto brezčasnih partitur na najvišji izvedbeni ravni. Tako projekt Tartini BIS kot koncert ob 333. obletnici rojstva velikega mojstra Giuseppeja Tartinija pa prinašata spoznanja o veličini glasbene dediščine, ki ima svoje netišče v Istri. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Hiša dobre volje Komen uporabnikom nudi možnost kakovostnega preživljanja prostega časa. 63-letni Boris Jazbec se tam dobro počuti. O spominih na otroštvo se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak.
Spomini so dokument časa, ki se ga Boris Ferlat kljub zavidljivim letom zelo dobro spominja. Konec maja je namreč dopolnil 101 leto. Ne razmišlja o težkih ali slabih dogodkih. "Kar je bilo, je bilo," pravi. Po vojni je na noge postavil znano tovarno pohištva Meblo, za katero pravi, da je pravzaprav ustvarila Novo Gorico. Tam je bil zaposlen od leta 1948 pa vse do upokojitve. Bil je prvi sekretar tovarne, kasneje direktor Jogija, tehnični direktor in pomočnik direktorja Mebla, zadnja leta pa je vodil Meblo Italiana. Leta 1971 je soprejel nagrado Prešernovega sklada za serijo počivalnikov Gondola oblikovalca Oskarja Kogoja. Danes živi v Kromberku, kjer ga je obiskala Lucija Fatur.
Praslovan je dokumentarec, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina. Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene. Film je nastajal 5 let, režiral ga je Slobodan Maksimovič, ki je podpisal številne znane in nagrajene filme: mladinski film Kapa, Nika, Nevidna roka Adama Smitha. Je tudi režiser najbolj gledane tv serije zadnjih desetletij - Primeri inšpektorja Vrenka in številnih dokumentarcev. Zoran Predin pa je - legenda. In o njem v filmu spregovorijo mnogi znani ljudje; Đorđe Balašević, Sašo Hribar, Magnifico, Mef, Vado Kreslin, Đuro, Boris Deđulović, nekaterih tudi žal ni več med nami. Zaradi Zoranovih pesmi so se ne podorčju nekdanje Jugoslavije številni začeli učiti slovenščine. Da so razumeli - pesem. To ni le film o Predinu, je film o časih, ki jih ni več in učna ura zgodovine. Po premieri dokumentarca v kinu Odeon v Izoli se je z Zoranom Predinom in režiserjem Slobodanom Maksimovićem pogovarjala Nataša Benčič.
Pred petdesetimi leti, 4. avgusta 1972 so člani ilegalne palestinske organizacije Črni september izpeljali teroristični napad na naprave transalpskega naftovoda. Tarča napada so bili rezervoarji surove nafte, ki se nahajajo pri Krmenki, v občini Dolina pri Trstu, kjer skladiščijo nafto, ki jo tankerji izkrcajo v Tržaškem pristanišču in je namenjena v Srednjo Evropo. Odmevna akcija, ki je razburila ne samo lokalno skupnost, ampak tudi svetovno javnost, pa se je v nadaljevanju izkazala za nekakšno predigro: Teroristi so že naslednji mesec med Olimpijado v Münchenu vdrli v olimpijsko vas in vzeli za talce športnike in trenerje izraelske reprezentance. Po 16 urah drame in neuspeli reševalni akciji so teroristi ubili 11 športnikov in trenerjev. O gorečih cisternah skladišča v Trstu, vzrokih in posledicah napada, o času in prostoru, v katerem je prišlo do drzne teroristične akcije, ki se na srečo ni sprevrgla v panevropsko ekološko in gospodarsko katastrofo, se bo v prvi uri nočnega programa RA SLO, ki ga nocoj v Kopru pripravlja voditelj Armando Šturman, pogovarjal s tržaškim novinarjem in publicistom, dolgoletnim urednikom Primorskega dnevnika Vojmirjem Tavčarjem, zgodovinarjem, doktorjem Borutom Klabjanom in doajenom koprskega novinarstva, Borisom Kraljem. Vabljeni k poslušanju …
Že tretje leto na Radiu Koper kuhamo praznično. Tokrat se je na kulinarični klepet v gostilno Bric v Mirnu odpravila Ingrid Kašca Bucik in poklepetala z lastnico Katjušo Batistič.
