Iskanje
Tinkara Kovač in Uroš Cingesar predstavljata skupno skladbo »Ni ga več časa«. Z njo priljubljena pevka napoveduje album duetov, ki bo izšel jeseni in bo triptih:»Na prvem albumu duetov bodo skladbe mojih slovenskih glasbenih sodelovanj. Na drugem bodo moja mednarodna glasbena sodelovanja, od Kalifornije do Poljske, Italije, Furlanije, Afrike, Grčije in še mnogih drugih kulturnih, jezikovnih in glasbenih ozadij, na tretjem pa bova z Urošem Cingesarjem nanizala jagodni izbor glasbe, ki sva jo ustvarjala in brusila v zadnjem letu«. Glasbo za pričujoči singelj e napisal Uroš Cingesar, besedilo pa Darja Furek. Zato bo skladba objavljena tudi na kompilaciji Rhapsodija9, ki jo snuje Oto Pestner. Sicer pa sta interpreta, Tinkara Kovač in Uroš Cingesar, tokratno izbranko »Ni ga več časa« poslušalkam in poslušalcem RA KP takole predstavila:
Prebivalci koprskega Olma očitajo, da obnova vodovoda ni bila taka, kot bi morala biti. Opozarjajo na zastajanje vode in razpokane fuge. Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj odgovarja, da so bili zadolženi za obnovo vodovoda, ne pa preostale infrastrukture. V oddaji tudi o teh temah: - Državni proračun v osmih mesecih z milijardo evrov primanjkljaja. - Občina Ankaran in država uredili razmerja na območju Lazareta. - Športna sreda v znamenju košarke, odbojke in tenisa.
Na obrobju Čedada smo obiskali Il Giardino del Chiostro, mediteranski vrt v nekdanjem samostanu svetega Jurija. Ta nudi popotovanje skozi biotsko raznovrstnost in zgodovino kraja. Je tudi nekakšen učni center na prostem, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. Prva omemba samostana sega v leto 1207, ko so tu bivale avguštinske redovnice. Po njihovem odhodku v 15. stoletju je samostan nedaleč od Nadiže postal frančiškanski samostan minoritskega reda. Zaprli so ga leta 1769, nato je konec 18. stoletja prešel v zasebno last. Kupili so ga predniki Germane Coceani. Ta se je z možem Lorenzom Faviem pred leti odločila, da ta čudovit prostor deli tudi z drugimi. Uredili so namestitve in čudovit vrt, razdeljen po časovnih obdobjih. Kot pravita, jim brez evropskih projektov ne bi uspelo, da zgodba živi še naprej. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Urad za mladino je v sodelovanju z novogoriškim Mladinskim centrom v Novi Gorici pripravil posvet o sočutju in sodelovanju z mladimi. To je bil četrti posvet, ki ga ob izidu znanstvene publikacije Sočutni jezik med mladimi pripravljajo po slovenskih mestih. Tako želijo predstaviti sodobne in alternativne pristope pri reševanju konfliktov med mladimi. V oddaji tudi o tem: - Severnoprimorske občine z novimi projekti zelene infrastrukture. - Občina Ilirska Bistrica v nakup nekdanje blagovnice v središču mesta. - Bo zaživela pomorska povezava med obalnimi mesti?
Dokazi Evropskih potrošniških organizacij o razširjenosti prikritega oglaševanja nezdrave hrane in pijač so zakrbljujoči. Evropske odločevalce pozivajo, naj posodobijo evropsko zakonodajo in s tem omejijo t.i. vplivnostni marketing. V Strunjanu pa si prizadevajo za ohranitev in vnovično uveljavitev avtohtone artičoke, ki je sestavni del tamkajšnje kulturne in naravne identitete. Leto 2026 ne bo samo Kosovelovo leto, temveč tudi leto pisateljice Zofke Kveder. Mineva stoletje od smrti te avtorice, ki je premikala meje svojega časa. V oddaji tudi o tem: - Kriza italijanskih tiskanih medijev - bosta tujim lastnikom prodana tudi vodilna dnevnika? - Izraelske sile se pripravljajo na vnovično zaostritev napadov na Hamas v Gazi in vztrajajo pri prepovedi delovanja človekoljubnih organizacij. - Nova tatvina plošče v spomin na narodnoosvobodilni boj. - Športno leto 2026 bo v znamenju zimskih olimpijskih iger in svetovnega prvenstva v nogometu.
Medtem ko je s prsti prebiral strune svoje kitare, je Boštjan Gartner povedal zgodbo o nastanku zgoščenke Onstran luči.
Slovensko gospodarstvo že več mesecev čaka na ukrepe države, ki bi podjetjem pomagali pri spopadanju s krizo. Po novem predlogu stalne sheme skrajšanega delovnega časa ne bi šlo več za interventni ukrep, temveč za sistemsko zakonodajo. Jutri bi moral predlog obravnavati Ekonomsko socialni svet, a je točka prestavljena za teden dni. Zagotovo ga bodo, ko bo veljal, uporabili tudi primorski zaposlovalci, so pri prepričani v primorski gospodarski zbornici, kjer so podali nekaj predlogov. V oddaji pa tudi: - Italijanski sindikati so leto 2024 označili za črno leto italijanske avtomobilske industrije. - Regionalni prostorski plani bodo nadomestili strateški del občinskih prostorskih načrtov in bodo za občine obvezni. - Slovenija bo imela v glavnem delu odprtega prvenstva Avstralije dve teniški igralki.
Po mesecih pritiskov iz gospodastva in nedavni potrditvi sklepa na vladi bodo delodajalci od danes naprej na portalu Zavoda za zaposlovanje lahko vlagali zahtevke za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa. V oddaji tudi o tem: -Grafist bi gradil hotel tudi na Bonifiki, v zameno bi postavil nove tribune ne nogometnem stadionu. -Slovenska novoletna drevesca so letos označena z zlatimi nalepkami. -Smučarski skakalec Domen Prevc je zmagal v Wisli in prevzel vodstvo v svetovnem pokalu.
Ko se začne november, se pojavijo na moških obrazih brki različnih oblik: tanki, košati, narisani, humorni, ponosni. Toda pod vsemi temi brki se skriva resna zgodba – zgodba gibanja Movember, ki že več kot dve desetletji opozarja na zdravje moških. Od rednih pregledov prostate in samopregledovanja do skrbi za duševno počutje. Moški pri nas obisk zdravnika pogosto odlašajo. Razlogi so različni: pomanjkanje časa, strah pred diagnozo, občutek, da »ni tako hudo«, ali pa preprosta navada, da se težave rešujejo šele, ko postanejo nujne. Zdravniki na primarni ravni to potrjujejo: ženske se na preventivne preglede prijavljajo bistveno pogosteje, medtem ko moški, tudi v povprečju zdravi, prihajajo takrat, ko simptomi že trajajo dlje časa. November je zato predvsem poziv: poskrbite zase, pravočasno, pogumno in odkrito. Zdravje ni samoumevno, preventiva ni odveč, pogovor pa ni znak šibkosti. Kako moški skrbijo za svoje zdravje, slišite v tokratni anketi.
Tako je zvenel tokratni torkov jutranji kviz, v katerem smo se – povsem po občutku časa – lotili bizarnih izumov človeštva. Ker če že živimo v obdobju, ko nas zjutraj presenetijo novice, tehnologija in lastne misli je prav, da vsaj preverimo, od kod ta potreba po nenavadnih, pogosto popolnoma neuporabnih, a hkrati fascinantnih rešitvah. Med vprašanji se je izkazalo, da človeška domišljija nima varovalk in da zdrava pamet pogosto ostane brez glasovalne pravice. Kviz je bil zato bolj orientacijska vaja kot tekmovanje. Da vemo, kje smo in kam gremo. Najbolj zbrana je bila tokrat Nada. Medtem ko so se drugi lovili v podrobnostih in dvomih je Nada ostala mirna, zanesljiva in se ni pustila zmesti. Kar je v tej temi že skoraj nadnaravna sposobnost. Zaslužena zmaga.
Je Božiček res tak, kot ga vidimo na reklamnih plakatih? Zakaj bi kdo na božični večer skrival metle? In kdo je tisti božični lik, ki v jaslicah počne nekaj, česar običajno ne obesimo na smrečico? Pripravili smo božični kviz, poln čudnih tradicij in nepričakovanih dejstev. Ni sladek kot piškoti, je pa ravno prav pekoč za možgane. Prisluhnite, kako je do zmage priplezala poslušalka Jelka. Usoda je že vedela, da lahko božični kviz osvoji samo poslušalka s pravim imenom za ta čas.
Prestižna hotelska veriga Kempinski, ki upravlja enega najlepših hotelov pri nas, hotel Palace v Portorožu, po 17 letih zapušča Slovenijo. Po odhodu Kempinskega naj bi hotel nekaj časa deloval samostojno, nato pa v sklopu druge mednarodne verige. Tjašo Škamperle je zanimalo ozadje te odločitve in kaj ta pomeni za Portorož.
