Pred kratkim je pri Založbi ZRC izšla izredno zanimiva knjiga Cerkev Svetega Jožefa v Soči. Avtorico Andrejo Rakovec je še posebej pritegnilo to, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije. Češkemu slikarju Josefu Váchalu je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim. Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Na zemljevidu Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadla Italiji, niz cerkva s Kraljevo opremo riše slovensko jezikovno mejo. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma. Prisluhnite pogovoru z avtorico žepnice Andrejo Rakovec, ki jo je obiskala Urša Mravlje, izvedeli boste tudi, zakaj se je slikar Tone Kralj iz Dekanov preselil v Sočo.
Na današnji dan leta 916 je v Ohridu umrl teolog in svetnik Kliment. Bil je učenec Cirila in Metoda. Po Metodovi smrti so germanski misijonarji njegove učence pregnali z Moravske, bolgarski car Boris pa je Klimenta poslal v Ohrid, kjer je ustanovil prvi slovanski vseučiliščni samostan. Izučil je 3 tisoč 500 duhovnikov, za katere je po zgledu grške abecede razvil cirilico in izdal 42 nabožnih knjig. Dal je zgraditi cerkev svetega Pantaleona, kjer je pokopan. Avstrijska južna železnica je prišla na ozemlje današnje Slovenije leta 1846, ko je bila dograjena proga Gradec - Celje. Na današnji dan leta 1857 pa je cesar Franc Jožef s slovesnim prihodom na tržaško železniško postajo z okrašeno parno lokomotivo z imenom Capo d´Istria obeležil zaključek gradnje južne železnice, ki za naše kraje predstavlja razvojni mejnik. O izbiri trase in žrtvah med gradnjo podrobneje zgodovinar železničarstva, Karol Rustja: Na današnji dan leta 1851 so v Celovcu ustanovili založbo Mohorjeva knjiga. Na Primorskem je delovala Goriška Mohorjeva družba, ki je leta 1989 izdala tudi Primorski slovenski biografski leksikon. Urednik Martin Jevnikar je o tem povedal: "Južno Lobačevke izvršeni ruski napadi so se ponesrečili popolnoma; zajeli smo 100 mož in 2 strojni puški. Zelo siloviti, po močnem artilerijskem ognju pripravljeni ruski napadi na obeh straneh železnice pri Radzivilovem so sovražniku po menjajočih se, zanj skrajno izgubepolnih bojih prinesli le nebistvene uspehe," je na današnji dan leta 1916 z vzhodne fronte poročala četrtkova Edinost. "Na spornem ozemlju v Slovenski Benečiji Italija mobilizira nesramno vojno hujskaštvo," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. "Pozivnice so poslali vsem tistim, ki so se v času nemške okupacije borili v vrstah slovenskih partizanskih edinic." Na svetega Pantaleona je vreme godrnjavo./ Sveti Pantaleon napoveduje hude nevihte, ki se izkažejo le za manjše nalive. V Buniču pri Korenici se je na današnji dan leta 1946 rodil igralec Rade Šerbedžija. Že kot študent zagrebške akademije je postal eden najbolj priljubljenih igralcev nekdanje Jugoslavije. Posnel je tudi 4 zgoščenke recitalov in šansonov. Ob jubileju naše radijske postaje in Foruma Tomizze je nastopil v koprskem Circolu. Prisluhnimo poročilu Lee Hedžet. Sedaj pa še Rade Šerbedžija in Livio Morosin v skladbi Orihi, orihi