Iskanje
V današnji oddaji se odpravljamo v Piranski zaliv. Tja, kjer je Zavod You(r)sea lansko pomlad postavil Morsko oazo, prvo podvodno strukturo pri nas. Letos septembra se ji je pridružila še Cladocora, poimenovana po kameni korali. Obe sta dom raznovrstnim morskim organizmom. Čeprav sta enaki po velikosti, nista dvojčici, temveč se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Obenem sta pravi raziskovalni laboratorij za razvoj večtrofične marikulture ter obnovo in krepitev morske biodiverzitete. Kaj se pod gladino dogaja, zakaj je morje zadnja leta vse bolj motno, kako uspeva mali podvodni vrtiček leščurjev, ki so ga zasnovali umetniki, in kako lahko tudi mi prispevamo svoj droben val sprememb: o vsem tem se je Lea Širok pogovarjala z biologinjo Ireno Fondo, direktorico in ustanoviteljico Zavoda You(r)sea. Obiskala jo je pri ribogojnici v Seči, kjer sta v bližini tudi Morska oaza in Cladocora.
Alex Volasko, pevec, avtor in producent, predstavlja naslovno skladbo novega albuma Ognjemet. Zastavljena je bolj bendovsko, ritmična je in brez olepševanja govori o odnosih, ki močno zasijejo in hitro izginejo. Nič bleščečih romantičnih iluzij; prej realnost pričakovanj, ki se pogosto izkažejo za največjega požigalca. Pesem hkrati nakazuje njegovo vrnitev k bolj živemu, koncertnemu zvoku..
Po oddaji soglasja je za vsakega treba pripraviti osebni načrt, časa do konca meseca pa je malo, pravi predsednik združenja direktorjev domov Andrej Štesl: »Devetnajst oziroma skoraj dvajset tisoč osebnih načrtov moramo predstaviti stanovalcev in njihovim svojcem, da bodo to podpisali … Ker šele s podpisom osebnega načrta, vstopi oseba v dolgotrajno oskrbo.« V oddaji tudi o tem: - Združene države in Rusija različno ocenjujejo uspešnost mirovnih pogovorov v Moskvi - Znamenita hrastoveljska cerkev na poti do statusa kulturnega spomenika državnega pomena. - V Hrpeljah so odprli novo montažno večnamensko športno dvorano. - Novogoriške odbojkarice so se prebile v osmino finala pokala challenge.
Danes obeležujemo mednarodni dan prijaznosti. Kaj otrokom pomeni prijaznost in kako so drugim polepšali dan?
Tokrat vas vabimo v Piran, na sprehod po Pomorskem muzeju Sergeja Mašere, kjer razstava Bucintoro in piranski beneški biseri razkriva mogočno protokolarno galejo Beneške republike in nekatere najdragocenejše predmete iz piranske zgodovine. Z nami bo kustosinja Duška Žitko, ki nas bo popeljala skozi zgodbe zlatega bucintora, poroke z morjem in bitke pri Savudriji, pa tudi skozi redke knjige, listine in umetnine, ki pričajo o poltisočletnem obdobju, ko sta bila Piran in Benetke gospodarsko in kulturno tesno povezana.
Skupina Bomb Shell se po krajši pavzi vrača na sceno s povsem novo energijo in iskreno pop-rock izpovedjo Neznano. Skladba nosi osebni pečat pevke in avtorice Petre Zore, ki opisuje trenutek, ko v življenju začutimo potrebo po spremembi — tudi takrat, ko še ne vemo, kam pelje pot. Neznano tako ni prostor strahu, temveč prostor rasti, ustvarjalnosti in zaupanja vase.
Morje bo vse pogosteje poplavljalo mesta, pa koprsko pristanišče in druge nižje dele slovenske obale. Zato so protipoplavni ukrepi na obalnem pasu in v morju nujni. Nekatere istrske občine jih že izvajajo, druge še načrtujejo. Pomembno pa je, da protipoplavna infrastruktura hkrati ohranja in spodbuja biotsko raznovrstnost domačih morskih vrst. S tem tudi omejuje širjenje tujerodnih vrst, ki rade naselijo, denimo, betonske pomole v pristaniščih, marinah in drugod. Znanja o takšnem ekoinženiringu je veliko, pravijo strokovnjaki Morske biološke postaje NIB v Piranu. A rešitve iz drugih delov sveta je treba nadgraditi z raziskavami, prilagojenimi lokalnemu okolju. Podrobneje pa v tokratni oddaji.
Letos je naša smaragdna reka gostila že 40. Soško regato. Praznovanje jubileja ste resda že zamudili, vas bomo pa zdaj zapeljali skozi utrip tistega sončnega dne. Štirideseti čezmejni spust po Soči od sedeža solkanskega kluba pod elektrarno do priveza v Pevmskem parku so organizirali Kajak klub Soške elektrarne, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Šilec. Regata je potekala 6. septembra, vse navdušence kajakov, supov, raftov je, sicer na kopnem, spremljala tudi Eva Furlan.
V galeriji Caserma v sečoveljskih solinah so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič »Evaporazione / Izhlapevanja«. Avtorici so soline večni navdih, rodila se je tik ob njih in še zdaj živi s pogledom nanje. Boli jo, da je ta dialog med človekom in naravo, ki je obenem dialog med tradicijo in sodobnostjo, prepuščen pozabi. Zato želi v likovni govorici utrgati pozabi vse, kar soline pomenijo za naše zanamce. Razstavo, ki je v prvem delu črno bela, v drugem pa spet zažarijo močne barve, spremljajo zvoki narave - piš burje, zvok morja, a tudi posneti glas Fuvijinega očeta, ki je vse življenje delal v solinah in posnel spomine na vsakdanja opravila in življenje v njih. Zvočno podobo razstave je oblikoval Andrej Antonič, raziskovalec ter zvočni in video umetnik. Fulvia Zudič je dolga leta skrbela za kulturni program italijanske skupnosti v Piranu, nedavno pa se je upokojila in zdaj bo časa za likovno ustvarjanje veliko več. V svojih delih, ki se večinoma dotikajo istrske arhitekture in njene narave, želi ukrasti pozabi vsaj tisto, kar se da rešiti - spomin na stavbe, ljudi, način življenja, hrano, terminologijo. Tudi besede najdejo pot na njene slike in tako ostanejo zapisane - za vedno. Razstava Evaporazione/Izhlapevanje je v solinah na ogled do 18.januarja. S Fulvio Zudič se pogovarja Nataša Benčič.
Segrevanje morja in okoljske spremembe, ki jih povzročajo človeški dejavniki, vplivajo na upad morskih travnikov v severnem delu Jadranskega morja. Tako je pokazala raziskava, ki jo je vodil italijanski Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko v sodelovanju z mednarodno ekipo raziskovalcev, tudi Nacionalnega inštituta za biologijo - Morsko biološko postajo iz Pirana. Travniki pozejdonke in kolenčaste cimodoceje ter drugih vrst, ključnih za biotsko raznovrstnost so v zadnjih desetletjih vse bolj ogroženi. Študija tako med drugim poudarja potrebo po razvoju celostnih strategij prostorskega načrtovanja.
V slovenski Istri odmeva odločitev lastnika edine potniške ladje pri nas, da se po treh desetletjih od ladje poslovi. Laho - tako je ime ladje - bi lahko končal v razrezu v puljski ladjedelnici, če ne bi našli druge rešitve. O zgodovini Laha in o tem, kaj bo z ladjo v prihodnje v oddaji Morje in mi, ki jo pripravlja Tjaša Škamperle.
Čez dober mesec dni bo 90 let dopolnila Avguština Čebokelj, rojena v Podkraju. Njeno zgodbo bomo poslušali v današnji rubriki None in nonoti. Odraščala je v družini s šestimi otroki. Zaposlena je bila kot natakarica; naprej v domačem kraju, kasneje na Dobrovem in v Logatcu, kjer so gostili tudi nekdanjega predsednika Jugoslavije, Tita.
