Iskanje
27. januarja 1945 je bilo osvobojeno največje uničevalno nacistično taborišče Auschwitz, ob tem pa se je razkrila vsa razsežnost nacističnega preganjanja in njihovih zločinov. V želji, da bi se poklonili žrtvam, in z zavezo, da spomin nanje ne bi zbledel, je Organizacija združenih narodov 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, leta 2008 pa je ta spominski dan tudi slovenska vlada razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Zavodu Sinagoga Maribor vsako leto pripravijo niz dogodkov, s katerimi se spominjajo in opominjajo na zlo druge svetovne vojne. Direktor zavoda Boris Hajdinjak se danes druži z dijaki koprske gimnazije in Srednje ekonomske šole.
Gregorov predstavljajo svoj novi single, temačno zvočno vizijo sveta, ki se pod lastno težo lomi na razpoke apatičnosti, laži in izgubljenega upanja. Skladba skozi slikovito besedilo razgalja družbo, v kateri obrazi otopijo, koraki postanejo težki, mostovi pa se rušijo pod bremenom strahu in odtujenosti. Zasedba, ki ji načeluje Gregor Kacin – Medle, z novim singlom nadaljuje gradnjo svoje prepoznavne post punk identitete: izrazito atmosferične glasbene pokrajine, ki brez olepševanja odsevajo stanje duha sodobnega človeka. Bend je nedolgo tega zaključil turnejo Klubskega maratona Radia Študent in v novem letu že intenzivno koncertira … APOKALIPTA APATIČNI OBRAZI OTOPELI SO POGLEDI SLEPO SLEDIJO NE VPRAŠAJO ZAKAJ SVET JE POSTAL BREZBARVE SIVO BLED IN HLADNO MODER ROKA PONUJENA SREČA MLAČNO DLAN MRTVE SO OČI POGLED V PRAZNO STRAN LE KRIKI NEMOČI UTONILI V ZLOMLJEN DAN VSE KAR OSTALO JE SANJE POZABLJENE KJER SMEH ODMEVAL JE SAMO TIŠINA ŠE OBLJUBE BESEDE POSTALE SO PRAH UPANJE ZASPALO OVITO V SVOJ STRAH RESNICA UTOPLJENA ZAVLADALA LAŽ MRAK V OČEH BREZ ISKRE ŽARU V PRAZNI SOBI ODMEVA KRIK SENCA UPANJA ŠE TLI VSAK KORAK JE TEŽAK VSAK DIH JE ZLAGAN V SLEPIH NOČEH NI SANJ VETROVI BRIŠEJO SLEDI LJUBEZEN TU ZGORELA ZDAJ V PEPELU JE LAŽI MOSTOVI SO PORUŠENI POTI SO IZGUBLJENE SRCA SO HLADNA LAŽEN TU JE VSAK OBRAZ VSI KLICI NA POMOČ ODBIJAJO SE Z KRIVIH HRBTOV TOPLINO JE RAZPIHAL VETER IZ SEVERA MRTVE SO OČI …
Evropska unija je pripravljena na morebitne ameriške carine na uvoz iz unije in se bo nanje odzvala odločno, je včeraj v Bruslju poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Številni premierji in predsedniki držav so poudarili, da se mora Unija osredotočiti na lastne izzive: izboljšati konkurenčnost evropskega gospodarstva in povečati produktivnost. Benjamin Netanjahu pa je prvi tuji voditelj, ki ga bo Donald Trump prav danes sprejel po vrnitvi v Belo hišo. V oddaji tudi o tem: - Svetovni dan boja proti raku v ospredje postavlja prilagojeno obravnavo raka. - Zdravstvena šola v Novi Gorici končno dočakala prepotrebno obnovo in novo opremo. - Z marcem višje cene vrtcev v koprski občini. - V Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Bloudkove nagrade.
Simon Vadnjal je spomladi izdal prvi album ' Dan za sanje'. Na črnem frizbiju, ki spominja na gramofonsko ploščo, je vtisnjena QR koda, ki vodi do glasbenih pretočnih platform, kjer lahko poslušamo devet avtorskih pesmi. In ena od njih je tudi aktualna Pesem in pol – 'Lajf na polno', o kateri je tekla beseda v pogovoru z Anito Urbančič.
Študent lesarstva Dan Poljšak je v začetku meseca uresničil svoje sanje. V morje je splovil leseno dvojambornico, ki jo je s podporo svoje družine, pa tudi srednje pomorske šole in prijateljev začel graditi pred petimi leti. Ime je dobila po ozvezdju na severni nebesni polobli. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je sedem in pol metrov dolga Cassiopea prava zvezda morja. Kako je nastajala, koliko ur je zanjo porabil, pa tudi, ali je kdaj podvomil v svoj načrt in kako se je počutil, ko jo svojega škunerja spustil v morje, je povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.
V tokratni svetovalni oddaji se bomo posvetili fizioterapijam in naročanjem nanje ter o pravicah in dolžnostih, ki jih imamo pacienti. K nam so se obrnili nekateri poslušalci, ki so nam povedali, da so jih izbrani izvajalci o terminu obvestili le dan ali dva pred samim začetkom terapije, kar je tudi na delovnem mestu povzročilo nemalo preglavic. Po drugi strani pa so nam nekateri izvajalci povedali, da precej naročenih pacientov na dogovorjene terapije sploh ne pride. Od tega jih je precej takih, ki prihod odpovejo isti dan ali pa odsotnosti sploh ne javijo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Spominjamo se utemeljitelja psihoanalize Sigmunda Freuda, ki se je rodil na današnji dan leta 1856 v Freiburgu na Moravskem. Prvi je spoznal pomen podzavestnih procesov v človekovi duševnosti. V okviru svoje psihoanalitične metode je podrobno obdelal sanje, mitologijo in psihologijo množic. Obiskal je tudi divaško jamo, o čemer podrobneje filozof Mladen Dolar: Na današnji dan leta 1906 se je v Gorici rodil Bogdan Brecelj. Po študiju medicine v Ljubljani in na Dunaju se je posvetil ortopedski kirurgiji. Do odhoda v partizane leta 1942 je vodil ortopedski oddelek ljubljanske bolnišnice. Na svojem strokovnem področju je vpeljal nove metode zdravljenja, napisal številne strokovne knjige in pomagal je tudi pri ustanovitvi ortopedske bolnišnice v Valdoltri, o čemer podrobneje Zvonka Slavec Zupanič/ Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodil Janez Kramar, dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper. V našem arhivu hranimo pogovor Neve Zajc z Janezom Kramarjem ob izidu knjige Narodna prebuja na Primorskem leta 1991: "Na Rombonu so naše čete po krepki artiljerijski pripravi pregnale sovražnika iz več postojank, ujele 100 alpincev, med njimi 3 častnike, ter zajele dve strojni puški. V marmolatskem okolišu smo ponoči razkropili sovražen oddelek na vzhodnem pobočju hriba Sasso Undici. Drugače zmerno artiljerijsko delovanje," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Danes se spominjamo katastrofalnega potresa, ki je leta 1976 prizadel Posočje, Benečijo in Furlanijo. Elza Siniko iz Barda je Vesni Čehovin tako povedala:; Jure Pengov je kot tržaški dopisnik noč po potresu poročal: Če trta ob polni luni cvete, polni žlahtni grozdi obrodé. V New Orleansu se je na današnji dan leta 1926 rodila sopranistka Marguerite Piazza. Na državni univerzi Louisianne je petje študirala pri baritonistu Pasqualu Amatu in se leta 1944 pridružila ansamblu newyorške mestne opere ter debitirala z vlogo Nede v Leoncavalloviih Glumačih. Prisluhnimo posnetku arije Carmen iz leta 1957:
Inženir Cullen Whipple je na današnji dan leta 1856 patentiral prvo stružnico, ki je omogočila industrijsko izdelovanje vijakov in s tem tudi razmah kovinske industrije. Belgijski kralj Leopold II. pa je na ta dan razglasil kolonijo Kongo za svoje osebno posest z najbolj kruto kolonialno politiko. V Trstu se je na današnji dan leta 1916 rodila pedagoginja in publicistka Marica Dekleva-Modic. Po končanem učiteljišču v Mariboru je v Ljubljani študirala pedagogiko in postala aktivistka Osvobodilne fronte, zaradi česar je bila večkrat zaprta. Po vojni je bila ravnatejica učiteljišča v Ljubljani, kasneje pa je predavala občo pedagogiko na Filozofski fakulteti in napisala celo vrsto strokovnih člankov. Souredila je otroško enciklopedijo Mladi vedež in več podobnih publikacij. "Rusko bojišče: topovski boji na besarabski in volinjski fronti so mestoma zavzeli značaj artiljerijske bitke. Italijansko bojišče: vzhodno zaselja Mandrielle so naše čete, bojujoč se, prodrle do mejnega kota. Jugovzhodno bojišče: na levem bregu srednje Vojuše, vzhodno Vlore smo razpršili italijanski oddelek, iznenadivši ga z ognjem." Tako je sobotna izdaja tržaške Edinosti povzela uradno sporočilo z Dunaja. Ameriška vlada pa je sprejela zakon o urjenju rezervnih oficirjev. Na današnji dan leta 1961 se je na Jesenicah rodil pisatelj, scenarist in računalnikar Miha Mazzini. Leta 2001 je dobil vesno za scenarij filma Sladke sanje in v pogovoru z Martino Volk v Portorožu povedal: Antropologijo vsakdanjega življenja predava na inštitutu Studiorum Humanitatis v Ljubljani. Objavil je 12 proznih del in izdal tudi osem računalniških priročnikov, saj je zaposlen kot računalniški svetovalec na področju uporabniških vmesnikov za internetne in mobilne aplikacije. Če rožnika toplo dežuje, orehom slabo prerokuje./Če rožnika toplo dežuje, kašče napolnjuje. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj, pianist in pedagog ter akademik Janez Matičič. Na Akademiji za glasbo je končal študij kompozicije in dirigiranja. Izpopolnjeval se je v Parizu pri Nadji Boulanger, od leta 1952 pa je sodeloval z raziskovalno skupino za konkretno glasbo pod vodstvom Paula Schaefferja. Ob podelitvi Prešernove nagrade leta 2007 je o tonu tako razmišljal/ Tako pa je pianist Aci Bertoncelj zaigral Matičičevo Etudo za klavir:
John Sloate, poveljnik ameriške vojske na Tihomorski obali, je na današnji dan leta 1846 zasadil drog z ameriško zastavo v Montereyju in tako razglasil Kalifornijo za del Združenih držav Amerike. "»Züricher Zeitung« piše: Z ozirom na rusko ofenzivo je važno dejstvo, da krajša fronta na italijanskem bojišču zahteva manje čet. Na vsak način treba - poudarja švicarski list - priznati, da so Avstrijci kaj spretno izvršili to skrajšanje tirolske fronte," tako je analizo dogodkov na tirolski fronti povzela na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost. "Teden dni splošne stavke do uresničenja naših zahtev! Mine, bombe, bencin in vžigalna sredstva uporabljajo proti slovenskim ustanovam v Gorici," je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik. V Beogradu se je na današnji dan leta 1946 rodil zgodovinar Peter Vodopivec. Za monografijo "Od Pohlinove slovnice do samostojne države: Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja" je leta 2008 prejel nagrado Klio in o njej povedal: V Ljubljani je na današnji dan leta 1966 umrl bančnik August Tosti. V Ljubljani je končal trgovsko Mahrovo šolo. Ob nastanku Jugoslavije je ustanovil delniško družbo, ki je s slovenskim kapitalom prevzela dunajski Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Po vojni so zavod nacionalizirali skupaj z njegovo hišo, zaprt je bil do leta 1952, ko se je znašel na cesti. Tedaj ga je rešil njegov nekdanji uslužbenec Niko Kavčič, v službi pri upravi državne varnosti. S sprejemom brionske deklaracije se je na današnji dan leta 1991 končala osamosvojitvena vojna za Slovenijo. Živčnih pogajanj se je nekdanji član jugoslovanskega predsedstva in slovenski predsednik Janez Drnovšek takole spominjal: Mrzel in moker mali srpan, trtnemu sadu je močno v bran? V Rimu je na današnji dan leta 1656 rodil skladatelj, violinist in organist Michelangelo Rossi. Pisal je madrigale in v Rimu tudi opere, čeprav je slovel kot izvrstni baročni violinist. Pianist Gojimir Demšar je posnel Rossijev Allegro za klavir:
Na današnji dan leta 421 je bila v Konstantinoplu velika slovesnost. Vzhodnorimski cesar Teodozij drugi se je poročil s hčerko poganskega grškega filozofa Leonitisa Athenaisa, ki se je pred poroko dala krstiti in se preimenovala v Eudokijo. Bila je izobražena, kar je s pridom izkoriščala v rivalstvu s cesarično, sicer sestrično Pulcherio, ki je imela velik vpliv na cesarja. Na današnji dan leta 1916 so nemške enote zasedle trdnjavo Faux, na zahodni fronti pri Verdunu, zatem ko so se obkoljeni francoski branilci predali in simbolično predali bronaste ključe trdnjave poročniku Wernerju Müllerju, poveljniku nemških mitraljezcev. Zaradi priključitvenih razlogov so leta 1941 vsi trije okupatorji našega ozemlja poskušali izvesti denacionalizacijo slovenskega prebivalstva. Najbolj podroben in vnaprej izdelan načrt je imel nemški okupator, ko je na današnji dan leta 1941 iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport štajerskih Slovencev v Srbijo. Okoliščine tedanjega etnocida pojasnjuje Damjan Guštin: "Z odkritosrčnostjo pred mirovno konferenco," tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil komentar o polemikah, povezanih z državno pripadnostjo Julijske krajine. »Že lani, ko je morala Jugoslavija pristati na Morganovo črto, smo slutili, da se za tem skriva več kakor sama vojaška potreba po tržaški luki in cestni zvezi z Avstrijo. To bi anglo-amerikanci lahko imeli, ne da bi bilo treba spraviti del Primorske neposredno pod njihovo vojaško upravo.« Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje./Rožnik deževen - viničar reven. Na današnji dan leta 1936 se je v Militellu pri Cataniji rodil televizijski voditelj Giuseppe - Pippo Baudo. Kot študent prava je ustanovil študentsko gledališče. Na italijanski državni radioteleviziji je začel kariero voditelja že leta 1960 v oddaji Prvi plan. Več let je vodil popevkarski festival v San Remu. Med krajšim letovanjem v Strunjanu je Nataši Benčič tako zaupal svoje vtise: Za zaključek Radijske kronike nam bo na željo Pippa Bauda Mia Martini zapela pesem Gli uomini non cambiano:
Na pobudo pergamonskega kralja Evmena II. je leta 171 pred našim štetjem Rim napovedal vojno makedonskemu kralju Perzeju. V odločilni bitki pri Pidni je na današnji dan makedonsko vojsko premagal rimski vojskovodja Lucij Emilij Paul. S tem je bilo konec državne enotnosti makedonske države, saj jo je Rim kasneje razdelil na samostojno republike. Idrijski rudnik živega srebra je sodil med najstarejše in tudi največje te vrste v Evropi. Po legendi naj bi škafar neznano svetlo tekočino pokazal zlatarju v Škofji Loki. Rudo naj bi začeli kopati že leta 1493 na mestu, kjer zdaj stoji cerkev Svete Trojice. Na današnji dan leta 1508 pa so v Ahacijevem jašku odkrili bogato cinobaritno rudo. Pomen idrijskega rudnika je ob njegovi 500-letnici profesor Janez Kavčič takole strnil: "Ruska bojišča: v Bukovini, vzhodni Galiciji in ob meji pri Brodeh nič posebnega. Naši uspehi v Voliniji. Pri Gruziatinu Rusi odbiti. Na Hindenburgovi fronti severovzhodno Smorgona uspešni nemški sunki. Italijanska bojišča: položaj neizpremenjen. Zapadna bojišča: živahni artiljerijski boji in boji z minami na angleški fronti. Balkanska bojišča: v Albaniji naši vzeli feraško predmostje ob dolnji Vojuši. Turška bojišča: nič pomembnega," tako je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1916 poročala z bojišč prve svetovne vojne. "Tržaško vprašanje na tajni seji zunanjih ministrov," tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik naslovil poročila iz Pariza, ko je poročal o demonstracijah tisočev tržaških žena in mater, ki so zahtevale kruha in dela. Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje. V Großhartmannsdorfu se je na današnji dan leta 1926 rodila skladateljica, organistka in klavičembalistka Ruth Zechlin. Po študiju na konservatoriju v Leipzigu je postala organistka tamkajšnje katedrale. Leta 1950 se je preselila v Berlin, kjer se je posvetila komponiranju in pedagogiki. Prisluhnimo odlomku Bachove skladbe Polifonija za orkester, ki jo posnel orkester berlinske komične opere pod taktirko Rolfa Reuterha:
Na plantaži Newington, ki je danes del Richmonda se je na današnji dan leta 1736 rodil kmet in podpisnik ameriške deklaracije o neodvisnosti Carter Braxton. Vplivni politični položaj si je pridobil s trgovanjem z Zahodno Indijo. Danes se spominjamo versajskega miru, s katerim je bila končana prva svetovna vojna, na današnji dan leta 1919 pa so v Saint-Germainu-en Layu podpisali še drugo mirovno pogodbo med zavezniškimi silami in novo republiko Avstrijo. Habsburžani so bili odstavljeni, cesarske oborožene sile razpuščene. Avstrija je morala priznati neodvisnost Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Madžarske. Odrekla se je Vzhodni Galiciji, Tridentinskemu, Južni Tirolski, Trstu in Istri. Južna Koroška je bila razdeljena, Jugoslavija je do plebscita upravljala cono A. »Obvestila« in akcije organov Zavezniške vojaške uprave ostale brezpredmetne. Nismo nikomur hlapci V Trstu, Gorici, Tržiču, Pulju in po vsej Julijski krajini je ljudstvo veličastno počastilo spomin bazoviških junakov. Jugoslavija odklanja francosko črto in zahteva popravke po narodnostnih in gospodarskih načelih Tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik, ki je še pisal, da je na bloku pri Šempetru, kjer se je zbralo na tisoče ljudi, da bi šli v Gorico, prišlo do streljanja, ko j civilna policija ljudi zasledovala tudi po poljih in tudi streljala nanje. Suh in vroč september, mrzel in moker oktober./Piranska punta je hrabra. Februarja 1916 so avstro-ogrski vojaki 3. gorske brigade XV. korpusa začeli zbirati prostovoljne prispevke za gradnjo cerkvice padlim tovarišem na Javorci, o kateri podrobnje Damjana Fortunat Černilogar: Danes bo na Javorca, ki je na Poti miru prostor srečevanj in spomina na padle na soški fronti, osrednja slovesnost ob njeni stoletnici, julija je Bratko Bibič izvedel performans Javorca resurekcija in o vtisih povedal: sedaj še Bibičeva priredba kantate Soči:
