Iskanje
Na današnji dan 1810 je v Idriji rojeni botanik Franc de Paula Hladnik z guvernerjem Ilirskih provinc, maršalom Augustom de Marmontom, v Ljubljani ustanovil Botanični vrt. Podrobneje o tem sedanji ravnatelj Jože Bavcon: V Barkovljah se je na današnji dan leta 1885 rodil narodni in prosvetni delavec Riko Pertot - Pendla. Po gimnaziji je delal kot uradnik, kasneje pa kot upravnik pri uradnem listu tržaške pokrajine. Leta 1920 je postal upravnik dnevnika Edinost in tiskarne. Bil je tajnik pevskega društva Adrija in v barkovljanskem zboru pel polnih 60 let. Prisluhnimo odlomku oddaje Pesmi s tržaškega, v kateri Riko Pertot razkriva bogat svet ljudske glasbe, ki se je ohranil v Barkovljah: "Italijani vztrajajo pri svoji drugi ofenzivi, ki je drugačna kakor prva: Združili so svojo artiljerijo v šest skupin; prvi dve operirata proti Krnu in Plavam, srednji pri Števerjanu in Moši proti Podgori in Gorici, južni pri Verzi in ob dolnji Soči proti doberdobski planoti," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročilo Leonharda Adeta, dopisnika Berliner Tageblatta s soške fronte. Slovenska vlada je od novega generalnega vikarja ljubljanske škofije, kanonika Alojzija Vovka, zahtevala izjavo o lojalnosti. Na današnji dan leta 1945 jo je Alojzij Vovk prebral pred predsednikom vlade Borisom Kidričem in notranjim ministrom Zoranom Poličem. Ko je na današnji dan leta 1995 padla muslimanska enklava Srebrenica, se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. Srbske sile so na območju pod zaščito Združenih narodov tedaj ubile več kot 7000 muslimanov. Podrobneje o tem Amor Mašovič z Inštituta za pogrešane osebe v Bosni: Kopríva je gručasta vas v osrednjem delu Krasa, ki je bila nekoč uskoško naselje. Ime je vas Kopríva dobila po rastlini. Fašisti so kraj preimenovali v Capriva nel Carso. Na današnji dan leta 1980 je v Idriji umrl pedagog in pevovodja Ivan Rijavec. Kot primorski emigrant se je preživljal s pevovodstvom v Ljubljani In Mariboru. Po osvoboditvi je poučeval na idrijski gimnazji in dolga leta vodil tamkajšnjo glasbeno šolo, leta 1972 tako ocenil naraščajoče zanimanje za glasbo: ga-199. Pesem Slovenka sem je na reviji Primorska poje zapel Ženski pevski zbor Društva upokojencev iz Idrije pod taktirko Ivana Rijavca
Uporniki v Medini so na današnji dan leta 656 umorili tretjega kalifa, vrhovnega verskega in vojaškega voditelja Osmana, utemeljitelja uradne različice Korana. Danes se spominjamo goriškega kronista Ivana Marija Marušiča. Rodil se je na današnji dan leta 1631. Po humanističnih študijih v rodnem mestu je šolanje nadaljeval v Celovcu ter kot kaplan delal v Gorici. Zapustil je več rokopisnih del v pogosto rimanem besedilu z risbami dogodkov in ljudi, ki jih je opisoval. Najbolj dragocena sta opis kuge, ki je Gorico prizadela leta 1682, in opis 204 primerov nasilne smrti v mestu od leta 1641 do 1704. "Ruska bojišča: južno Dnjestra ruska konjica odbita. V Voliniji na vsej fronti novi boji. Italijanska bojišča: Laški napadi na doberdobski planoti in v dolomitskem odseku odbiti. Na asiaški planoti artiljerijski boji. Zapadna bojišča: Francoski napadi na »Mrtvega moža« odbiti. Na desnem bregu Moze močno obojestransko artiljerijsko delovanje. Balkanska bojišča: Nič novega. Turška bojišča: Angleži ob Evfratu odbiti. Rusi severno Sulejmana porinjeni na perzijska tla," tako je sobotna Edinost v rubriki Pregled najnovejših dogodkov povzela poročila o bojih prve svetovne vojne. V Trstu se je na današnji dan leta 1946 v glasbeni družini rodila pianistka in pedagoginja Neva Merlak. Na tržaški konservatorij je bila sprejeta že s 15-imi leti in z odliko je diplomirala iz klavirja. Zatem je veliko nastopala in poučevala na Glasbeni matici in na konservatoriju Tartini. Ustanovila je Tržaško komorno skupino in z njo veliko nastopala. Znane so njene izvedbe tržaških in manj znanih slovenskih skladateljev. O tem področju svoje dejavnosti je leta 1985 dejala: Majnik moker, rožnik mlačen, kmet bo žejen ino lačen. V Novem mestu je na današnji dan leta 1926 umrl skladatelj, organist in pianist Anton Foerster. V Pragi je študiral pravo in glasbo. Od leta 1867 je bil v Ljubljani pevovodja pri Narodni čitalnici in dirigent v Dramatičnem društvu, nato pa organist v stolnici in glasbeni pedagog na ljubljanskih srednjih šolah. V romantičnem slogu se je približal slovenskemu narodnemu duhu, zlasti v operi Gorenjski slavček. Prisluhnimo ariji Franja iz njegove opere Gorenjski slavček. Poje tenorist Anton Dermota, ki ga spremlja orkester Radiotelevizije Slovenija pod taktirko Sama Hubada
Danes se spominjamo organizatorja slovenskega planinstva in smučanja. V Litiji se je na današnji dan leta 1881 rodil Rudolf Badjura. Že kot dijak se je pridružil skupini Dren, začetnikom slovenskega modernega alpinizma. Badjura je oral ledino kot pobudnik in organizator smučanja in kot pisec planinskih vodnikov. V Trnovci pri Nabrežini se je na današnji dan leta 1886 rodil posestnik in politik Josip Škerk. Pomagal je ustanoviti Kmečko posojilnico v Šempolaju. Med vojnama je bila njegova gostilna središče protifašističnega odpora, zaradi česar je bil zaprt v Trstu, Benetkah in Forliju, od koder mu je uspelo zbežati in se pridružiti partizanom. Bil je komandant prvega bataljona Kosovelove brigade. Po vojni je bil med pobudniki ustanovitve Kmečke zveze in njen dolgoletni predsednik. "Na primorski fronti so se vršili samo manjši topovski boji. V odseku doberdobske planote je bilo bojno delovanje nekoliko živahnejše. Vzhodno Selc se zopet vrše manjši boji. Na tirolski fronti je sovražnik obstreljeval posamezna okrožja v Dolomitih", je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost. V protest proti kapituaciji Jugoslavije je na današnji dan leta 1941 poročnik bojne ladje in narodni heroj Sergej Mašera skupaj z Milanom Spasičem v Boki Kotorski razstrelil rušilec Zagreb. Jože Pretnar, kapetan bojne ladje, se je ob 25-i obletnici tako spominjal junaškega dogodka: Prisluhnimo še pričevanju nečaka Sergeja Mašere: »List »Ce soir« objavlja članek, v katerem pravi, da bo italijanska vlada predala konferenci štirih velikih, ki bo otvorjena 25. aprila v Parizu z nalogo, da izdela mirovne pogodbe, spomenico, v kateri bo pojasnila, da je za Italijo nemogoče, da bi plačala reparacije," tako je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. Če je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil. Na današnji dan leta 1926 je v Novem mestu umrl skladatelj Anton Foerstner, avtor prve slovenske opere Gorenjski slavček. V Ljubljani se je uveljavil kot izreden glasbeni pedagog in ustvarjalec. Arijo Franja iz opere Gorenjski slavček nam bo sedaj zapel tenorist Rudolf Francl. Orkestru in zboru ljubljanske opere dirigira Rado Simoniti
Na današnji dan leta 1620 je generalni vikar ljubljanske škofije napisal pismo škofu Tomažu Hrenu. To je najstarejši ohranjen dokument uporabe slovenščine v pisni obliki. V Šempetru na Krasu, oziroma današnji Pivki, se je na današnji dan leta 1900 rodila učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljišče, ko so ji v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki že objavili pesmi. Leta 1943 je bila prva partizanska učiteljica v Pivki. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali: "Edinost je na današnji dan leta 1915 tako pisala o primorski fronti: "Tudi včeraj so odbile naše čete več napadov Italijanov na doberdobsko planoto. Predmostje Tolmina je bilo popoldne v brzostrelnem ognju. Nato je napadala sovražna pehota notri v noč, a ponovno zaman." Pravice Titove Jugoslavije do povračila vojne škode. Tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo, v katerem izpostavlja, da je Jugoslavije imela milijon 685 tisoč človeških žrtev in 61 milijard dolarjev gmotne škode med drugo svetovno vojno. Ópčine ležijo na kraškem robu nad Trstom. Imajo okoli 8 tisoč prebivalcev. Tretjina prebivalcev je slovenske narodnosti. Prebivalci Opčin se imenujejo Ópenci in Ópenke; ustrezni pridevnik je ópenski. Ime Ópčine je izvorno množinska oblika slovanske besede obtina v pomenu skupnost ali skupna vaška lastnina, tudi srenjska posest. V času fašizma so bile Ópčine Poggioreale del Carso Na današnji dan leta 1930 se je v Lozicah rodil Rajko Koritnik, operni pevec. Od leta 1960, ko je uspešno debitiral z vlogo Cavaradossia v Puccinijevi operi Tosca, je bil solist ljubljanske opere. V oddaji Primorski glasbeniki o sebi je Marijan Gabrijelčič gostil Rajka Koritnika, ki je tako odgovoril na vprašanje zakaj raje poje kot govori:. Prisluhnimo posnetku arije Lionela iz opere Marta Friedricha Flotowa. Tenorista Rajka Koritnika je spremljal Orkester Radia Ljubljana
Na goriški Placuti se je na današnji dan leta 1876 rodila operna pevka Viktorija Dolenc-Gollmayer. Že v mladosti se je vključila v živahno goriško kulturno življenje in po višji glasbeni šoli začela nastopati na velikih opernih odrih. Po prvi svetovni vojni je v Gorici odprla glasbeno šolo, na kateri so se izobrazili številni primorski glasbeniki, med njimi tudi Jožko Bratuž. "V odseku doberdobske planote je bil topovski boj od časa do časa prav živahen. Pri Tržiču smo odbili sovražni napad. Eno naših letalskih brodovij je kolodvor v Per la Carnia obmetalo z bombami," je na današnji dan leta 1916 Edinost povzela sporočilo namestnika načelnika generalnega štaba, feldmaršala Hoferja. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1926 rodil novinar in zgodovinar Dušan Biber. Po kapitulaciji Italije se je kot vojni dopisnik pridružil partizanom. Leta 1966 je uspešno ubranil disertacijo o nemški manjšini v kraljevini Jugoslaviji. Kot predsednik jugoslovanskega komiteja za zgodovino 2. svetovne vojne je ob 40-i obletnici zmage nad nacifašizmom razkril še eno arhivsko podrobnost: "Živel maršal Tito, veliki borec proti fašizmu," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 prvo stran namenil čestitkam in pozdravom primorskega ljudstva ob njegovem 54. rojstnem dnevu. V Kopru so mladi pripravili veličastno zborovanje, na katerem se je zbralo 15 tisoč ljudi. Na današnji dan leta 1961 je ameriški predsednik John Fitzerald Kennedy v govoru kongresnikom predstavil finančno natančno podprt načrt ameriškega vesoljskega programa človekovega pristanka na Luni, ko je povedal: Načrt se je uresničil 20. julija leta 1969, ko je poveljnik Apolla 1, Neil Armstrong stopil na Lunino površje. Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije.//Če se Urbanu sonca zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.//Če Urban greje zelo, trgatev dobra bo// Kakor je vreme Urbana, tako bo tudi malega srpana//Sv. Urban muhe prižene. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1931 rodil skladatelj in aranžer Borut Lesjak. Leta 1954 je končal študij klavirja na Akademiji za glasbo in se posvetil scenski glasbi. Leta 1977 se je tako spominjal odrskih vaj: Prisluhnimo Lesjakovi uspešnici Ne čakaj na maj v izvedbi ženske vokalne skupine Korala iz Kopra pod vodstvom dirigenta Antona Baloha
Baročni pridigar Janez Svetokriški je ime dobil po rojstni vasi Vipavskem križu, rojen pa je bil v plemeniti družini kot Tobija Lionelli. Izdal je kar pet debelih zvezkov svojih pridig, imenovanih Sveti priročnik, dva so natisnili v Benetkah, tri pa v Ljubljani. Prisluhnimo odlomku pridige, recitira Janez Starina: Italijanska vojska je na današnji dan leta 1915 na soški fronti začela 3. ofenzivo, s katero je želela osvojiti Gorico. "Na soški fronti razvijajo Italijani zopet živahnejše delovanje. Tudi sinoči je prišlo v severozapadnem odseku doberdobske planote do ljutejših bojev. Drugače na Primorskem in v tirolskem mejnem ozemlju topovski boji," je pisala tržaška Edinost. Klaus Fuchs je na današnji dan leta 1945 Sovjetski zvezi predal načrte ameriške atomske bombe, Primorski dnevnik pa je tako povzel komentar budimpeštanskega dnevnika Sabad Nep: »Trst bi ostal v rokah Italije mrtvo mesto. Ne smemo pozabiti, da je v interesu Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske, ki tako teže k Trstu in nimajo morskega pristanišča, da pripade Trst k Jugoslaviji.« V Ljubljani je na današnji dan leta 2005 umrla igralka Angelca Hlebce. V svoji dolgoletni karieri je bila članica več gledaliških hiš, od Prešernovega gledališča, Slovenskega ljudskega gledališča in nato Drame Ljubljana. Zaigrala je še v vrsti slovenskih filmov. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Alena Jelena Dvignjena zavesa: Rónke na Laškem so danes najbolj znane po letališču Furlanije Julijske krajine. Občnoimenski pomen narečne slovenske besede rónek na skrajnem zahodnu slovenskega etničnega ozemlja je viseči svet, vinograd. Beseda je prevzeta iz furlanske ronc v pomenu terasast vinograd ali sadovnjak, obdelano zemljišče, krčevina. Beseda pa izhaja iz latinskega glagola runcare - pleti. V Celju se je na današnji dan leta 1965 rodila pevka in igralka Vita Mavrič. Poje šansone in kabaretne songe. Leta 1995 je ustanovila Cafe-teater in uspela tudi kot avtorica kabareta Ne smejte se, umrl je klovn. Nastopala je tudi v muzikalih. Prisluhnimo odlomku oddaje Radio live, ko je decembra leta 2003 Vita Mavrič nastopila s skupino Akord na dvorcu Vogrsko
Dolores Ibaruri - La Pasionaria se je rodila na današnji dan leta 1895 v mestecu Gallarte. Že v mladosti se je pridružila delavskemu gibanju in ko je general Franco s pomočjo nacifašistov premagal republikance, je emigrirala v Sovjetsko zvezo, se tam izobraževala in delala v Kominterni. Prisluhnimo arhivski izjavi iz leta 1935: "Topovski boj na soški fronti je bil včeraj živahnejši kot zadnje dni. Popoldne je sovražnik napadel severni del doberdobske planote. Zvečer je več italijanskih torpedovk obstreljevalo Sesljan," je na današnji dan leta 1915 pisala četrtkova Edinost. Na Reki pri Cerknem se je na današnji dan leta 1925 rodila igralka, književnica, prevajalka in publicistka Irma Kacin - Flis. V Tolminu je končala učiteljišče, v partizanih je bila članica igralske skupine 9. korpusa, ki se je vnovič zbrala v Cerknem na proslavi 20. obletnice vstaje: ga-272. Po osvoboditvi je bila Irma Kacin - Flis upravnica Radia Slovensko primorje Ajdovščina in tudi vršilka dolžnosti direktorice naše radijske postaje. V Križu pri Trstu se je na današnji dan leta 1940 rodil kapitan Marko Sulčič. Po končani Pomorski šoli v Piranu se je zaposlil v slovenski pomorski agenciji Mediterranea v Trstu, zatem pa kariero nadaljeval na tankerjih ameriške družbe Chevron Shipping company. Ob izidu knjige Nafta, nastanek in razvoj svetovne naftne industrije, je v pogovoru z Ireno Cunja povedal: V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrl akademik in pravnik Gorazd Kušej. Po študiju in doktoratu v Ljubljani se je izpopolnjeval v Bordeauxu in na Dunaju ter na Akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Leta 1969 se je tako spominjal, kako je po priznani habilitaciji napredoval do univerzitetnga profesorja: Ústje je gručasta vas na severnih obronkih Vipavskih Brd. Etimologija imena ni jasna. Morda je primerljivo hrvaškemu krajevnemu imenu Uštica, kar bi se dalo izvesti iz 'vjčiti' v pomenu "kar sodi zraven, kar je pripisano skupnosti", kakor iz starocerkvenoslovanske besede 'vjčisti' v pomenu "všteto, prišteti, pripisati". Na današnji dan leta 1905 so v dresdenski Semperoperi krstno uprizorili opero Salome`, ki jo je Richard Strauss napisal po pesnitvi Oscarja Wilda. Prisluhnimo odlomku iz baletne scene Salome. Dunajskim filharmonikom je na snemanju dirigiral sir Georg Salti
Na Dunaju so na današnji dan leta 1810 sprejeli nov cenzurni odlok, ki je v deželah imel revizijske urade, ti so izdajali dovoljenja za tiskanje knjig, bdeli pa so tudi nad dnevnim tiskom. Zato so pisatelji leta 1845 protestirali z znamenito proticenzurno peticijo. V Kobdilju se je na današnji dan leta 1850 rodil škof, pisatelj, kritik in urednik Anton Mahnič. Po končanem bogoslovju v Gorici je na Dunaju opravil še doktorat in predaval biblične vede v Gorici. Cesar ga je leta 1896 imenoval za škofa na Krku, kjer je ustanovil staroslovansko akademijo. Zagrebški kardinal Josip Bozanić je o tem povedal: Burno so odmevali Mahničevi napadi na Gregorčičeve pesmi O nevihti, Človeka nikar in Ujetega priča tožba, češ da je podlegel Stritarjevemu svetobolju. "»Položaj na soški fronti je sijajen,« je izjavil te dni general Borojević skupini vojnih poročevalcev. Cadorna je najprej poskušal svojo srečo pri goriškem predmostju in ko se mu je tu načrt temeljito izjalovil, so izvršili Italijani tudi obupne napade na doberdobsko planoto. Odbitih je bilo neštevilno pehotnih napadov, dokler niso Italijani uvideli, da v smeri proti Trstu ravnotako nič ne opravijo, kakor v smeri proti Gorici," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. "Dobava UNRE Jugoslaviji na poti skozi Trst, tako je na današnji dan leta 1945 poročal Primorski dnevnik: »V zadnjih treh dneh je prispelo iz Združenih držav Amerike v tržaško pristanišče skupno 4 tisoč 864 ton blaga, ki ga pošilja UNRA v Jugoslavijo." V Ljubljani je na današnji dan leta 2000 umrl novinar in komunikolog Tomo Martelanc, univerzitetni predavatelj, sodelavec Unesca in drugih mednarodnih organizacij na področju množičnih komunikacij. Od leta 1980 je do upokojitve vodil Narodno in univerzitetno knjižnico. Planína je razpotegnjeno gručasto naselje v Notranjskem podolju. Občnoimenski pomen slovenske besede planína je 'gora brez drevja, neporasla gora, kjer pasejo živino'. V Firencah se je na današnji dan leta 1760 rodil skladatelj Luigi Maria Cherubini. V svet glasbe ga je uvedel oče čembalist, študiral pa je v Bologni. Krajši čas je bil skladatelj na dvoru angleškega kralja Jurija tretjega, leta 1786 pa se je preselil v Pariz. Omenimo samo operi Ifigenijo na Avlidi in Medejo, godalne kvartete in sonate. Prvi stavek sonate številka 5 za fortepiano bo sedaj zaigrala Lya Braberiis
