Iskanje
V kraških vaseh so od nekdaj živeli zavedni Slovenci. Upirali so se fašizmu, ko je želel izbrisati slovensko identiteto in upirali so se nacizmu. Za upor so plačali visoko ceno. Februarja 1944 so Nemci iz maščevanja požgali več vasi, med temi tudi Branik. Vaščane so izgnali v nemška taborišča. Nekaj se jih ni nikoli vrnilo domov. Izjemno srečo pa je imela skupina vaščanov, ki jo je s tovornjaka, namenjenega v taborišče v Nemčiji, rešil pogumen in srčen voznik. Med srečnimi je bil tudi Jože Jogan, manj sreče pa je imela Klara Mihelj.
27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Morija druge svetovne vojne je za seboj pustila šest milijonov judovskih žrtev. A če upoštevamo statistične podatke, predvsem kako velik oziroma številčno majhen narod smo Slovenci, je bil slovenski narod še bolj obsojen na uničenje, trdi predsednik taboriščnega odbora Ravensbruck pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB in član stane delegacije Republike Slovenije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst, Matjaž Špat. Slovenci smo bili bistveno dlje izpostavljeni asimilacijskim in uničevalnim težnjam, pravi. Preko 60 tisoč Slovencev je bilo poslanih v uničevalna taborišča, preko 80 tisoč v delovna. 12.346 Slovencev je za vedno ostalo v dimnikih krematorijev, v taboriščih kot so bila Auschwitz, Ravensbruck,… To so neizbrislijve brazgotine slovenskega naroda, poudarja Matjaž Špat, ki pripoveduje o taboriščni izkušnji svoje mame in o tem, zakaj ostaja zvest ohranjevalec spominov.
Med žrtvami vojnega nasilja so bili tudi otroci. Veliko let zamolčana zgodba iz obdobja druge svetovne vojne, je usoda ukradenih otrok. Preko 600 so jih Nemci nasilno odvzeli slovenskim staršem. Tistim zavednim, aktivistom, partizanom. Bilo je avgusta 1942, ko so udejanjili načrt, po katerem so očete zaprli in ustrelili v taboriščih, materam pa iz objemov iztrgali otroke in jih nasilno ločili v prostorih celjske šole. Matere so poslali v Auschwith, otroke pa naselili na ozemlju tretjega rajha. Tiste najmlajše so dali v posvojitev nemškim družinam, starejše so v taboriščih vzgajali za delavce ali nemške vojake. V Celju sta bila tistega avgustovskega dne od mame za vedno ločena tudi Jožica Jug in njen brat Vlado. Jožica je štela rosna tri leta, ko so ji nacisti za vedno odvzeli otroštvo, mladost in korenine.
Upokojena učiteljica, prostovoljka, častna občanka občine Piran je izjemna pripovedovalka. Tudi o najtemnejšem času, o izgnanstvu med drugo svetovno vojno, Tončka Senčar, ki bo letos dopolnila 90 let, pripoveduje z mehkobo. Čeprav ničesar ne olepšuje. Besede rišejo živo sliko, tako zelo, da z malo, šestletno deklico s strahom pogleduješ proti stari hruški sredi vasi, s katere bereš razglas o prislini izselitvi, potem skupaj s to deklico, njeno družino in skoraj vsemi vaščani, sedeš na tovornjak, s tesnobo še zadnjič s pogledom pobožaš domači kraj, strah te je neznanega, surovega. Štiri leta v štirih delovnih taboriščih. To je zgodba o ukradenih sanjah, o ukradenem otroštvu.
Malo je še tistih, ki nam lahko iz prve roke pripovedujejo o grozotah druge svetovne vojne, o trpljenju v zaporih, delovnih taboriščih, o strahu, o smrti in sanjah o svobodi. O brazdah poteptane mladosti. Prvo zgodbo nam je odstrla Mira Lipičar. Rosnih šestnajst let ji je bilo, ko se je morala na silo posloviti od mladosti, družine in svobode. Zapor, delovno taborišče, strah, trpljenje.
V Novi Gorici si je marsikdo že ogledal prenovljeno železniško postajo. Ta je zaživela leta 1906, ko je bila zgrajena Bohinjska železnica Trst-Sežana-Gorica-Jesenice, in je po drugi svetovni vojni ostala na slovenski strani meje. Po dolgih letih pa je med Gorico in Novo Gorico znova zaživela direktna vlakovna povezava. Na relaciji Benetke- Gorica- Nova Gorica in nazaj bo vlak vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih dvakrat dnevno. Prvič je vlak v Novo Gorico pripeljal prav na dan slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture. In na njem je bila tudi Eva Furlan.
Nedavno je v založbi Pokrajinskega arhiva Koper izšla knjiga upokojene zgodovinarke Vlaste Beltram 'Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno: narodnoosvobodilno in socialno revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju'. Knjiga je posvečena dogajanju na območju, ki sega od meje s Hrvaške do Italije na drugi strani.
Na območju železniške postaje so danes zjutraj pred poslopjem našli še eno 104 kilogramsko angleško letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Ker predvidevajo, da bi lahko našli še kakšno, je za zdaj kot datum dezaktivacije bombe in evakuacije prebivalcev z obeh strani meje predviden 20-ti oktober. V oddaji tudi o tem: - Ilirskobistriška obvoznica bo spet odprta v četrtek. - Vasilij Žbogar bo podžupan Izole. - Občina Ajdovščina objavila razpis za štipendije.
Kruha in iger, slikarstvo Toneta Kralja 1941-1945, je naslov odmevne razstave Muzeja novejše in sodobne zgodovine, ki bo do decembra gostovala v koprskem Pokrajinskem muzeju. Predstavljena dela enega naših najvidnejših modernistov so nastala v času druge svetovne vojne, ko je ustvarjal na Primorskem. Prav vsa, vključno z njegovimi poslikavami primorskih cerkva, so simbol pogumnega kritičnega umetnikovega odzivanja na družbeno dogajanje, kljubovanja fašizmu in upora proti raznarodovanju. Osrednje mesto pa ima dvostranska Kraljeva slika Streljanje talcev, 13.10.1942. Na hrbtni strani ima namreč še motiv, po katerem je razstava dobila ime. Več pa Lea Širok.
Šola se je začela, šolski sistem pa se sooča s pomanjkanjem ustrezno izobraženega učiteljstva. Gre za poklice, kjer potrebujemo najboljše ljudi, ki jih imamo, zato, da bomo lahko ustvarjali tudi najboljšo družbo. V oddaji tudi o tem: - Izraelska vojska bi lahko znova vzpostavila nadzor nad koridorjem na meji med Egiptom in Gazo. - Odmevna razstava del Toneta Kralja iz obdobja druge svetovne vojne gostuje v koprskem muzeju. - Goriška knjižnica po skoraj 20-ih letih dobila nov bibliobus.
Ob prazniku Primorske se bomo sprehodili po spominih Silvia Pecchiarija Pečariča, ki se je leta 1940 rodil na Škofijah. V času ko je bila tam Italija; po koncu druge svetovne vojne pa so le nekaj metrov od njegove rojstne hiše potegnili Morganovo linijo, s katero so Julijsko krajino – predvojno upravno enoto Italije – razdelili na cono A in cono B. Pogledali bomo skozi oči otroka, ki velikokrat le nemo opazuje nerazumljive situacije v domači hiši ob večkrat prestavljeni meji. Njegova zgodba je zgodba Primorcev, ki so se znašli v vlogi beguncev, a o njej ne govori z zamero. Zaradi avtorjevega šibkega zdravja je Mateja Rolih Maglica na pogovor povabila Fiorello Benčič, ki je italijanski original prevedla v slovenščino.
Raziskovanje morja je na globalni ravni dobilo pospešek v 19. stoletju z odpravo britanske vojne dvojambornice Challenger. Zametke slovenske ustanove za morske raziskave smo po drugi svetovni vojni dobili v Kopru. A so bili naši raziskovalci dejavni že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Sodelovali so na odpravah in na morski raziskovalni postaji v Trstu. Kdo so bili ti pionirji in kateri so mejniki raziskovanja morja pri nas? O tem pišeta dr. Alenka Malej in upokojeni profesor Jadran Faganeli v preglednem prispevku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ob predstavitvi prenovljenega Zbornika v Kopru, ki je pri Slovenski matici znova izšel po več kot 20-letnem premoru, je Lea Širok avtorja tudi povabila v oddajo.
